Botričnica je naselje v Občini Šentjur.
Kratka zgodovina Naselje Botričnica je na prelomu stoletja leta 1900 spadalo pod takratno občino Sv. Jurij ob Južni železnici, ter pod okrajno glavarstvo in sodnim okrajem Celje. Takrat je imelo naselje 121 prebivalcev, to število da je do leta 1910 naraslo na 130 prebivalcev, ki so živeli v 32 hišah. Po razpadu Avstro-Ogrske in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni Kraljevini Jugoslaviji je Botričnica še vedno spadala pod prejšnjo občino, takrat poimenovano občino Sv. Jurij pri Celju. K naselju sta še spadala zaselka Jezerišče in Rebre. Večina prebivalcev se je konec 30-tih let 20. stoletja ukvarjala s kmetijstvom, živinorejo in tudi s čebelarstvom.
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je Botričnica spadala pod upravo takratnega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Sv. Jurij pri Celju, ki se je leta 1946 preimenoval v Krajevni ljudski odbor Sv. Jurij pri Celju. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno z Sv. Jurijem, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. Sv. Jurij je bil preimenovan v Šentjur, na območju bivšega Krajevnega odbora pa se je izoblikovala nova občina Šentjur, pod katero je spadala tudi Botričnica.
Botričnica je še dandanes del šentjurske občine, je pa tudi del Mestne skupnosti Šentjur.
Znamenitosti Na Botričnici stoji cerkev Marije sedem žalosti, podružnična cerkev Župnije Šentjur. Današnja stavba je bila zgrajena leta 1736, posvečena pa sedem let pozneje. V cerkvi je ohranjen baročni oltar iz leta 1740.
Na Botričnici so včasih stale šentjurske vislice. Na Botričnici je bil med drugimi ubit župnik Štefan Mergl, ki so ga uporni kmetje v času drugega slovenskega kmečkega punta leta 1635 usmrtili, ker je uporu nasprotoval.
Sklici
Viri
C. KR Centralna statistična komisija. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Dunaj: C. KR Dvorna in državna tiskarna, 1904. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1001-2000/1113/STAJERSKA%201900.pdf Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf K. K. Statistichen Zentralkommision. Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei, 1917. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34845/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Styria.pdf Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina Občina Šentjur. “Cerkev Marije sedem žalosti na Botričnici.” https://www.sentjur.si/objava/60079
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Šentjur