Gorica pri Slivnici je gručasto naselje v Občini Šentjur, v začetnem toku reke Voglajne in ob razcepu cest proti Podčetrtku in proti Kozjem.
O kraju V kraju je sedež Osnovne šole Slivnica pri Celju, Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici ter raznih društev. Na griču nad šolo stoji cerkev sv. Urbana iz leta 1621. V neposredni bližini v smeri Loke pri Žusmu leži Slivniško jezero. V centru kraja na krožišču stoji preša, ki opozarja na vinorodne kraje, okoli pa raste potomka mariborske stare trte.
V centru stojijo tudi Grassellijeva hiša, ki je bila v zgodovini pomembno blagovno središče, opuščena stavba Žandarmarije, enota zadruge, kulturni in gasilski dom ter Kranjčeva hiša, bolj poznana kot "Aureja". Ime slednje se je obdržalo od istoimenskega podjetja, ki je pred nekaj desetletji izdelovalo značke za območje celotne Jugoslavije.
Od leta 2022 v poprej več leti opuščeni zgradbi Aureje deluje podjetniški inkubator. Leta 2024 je bil v središču Gorice pri Slivnici odprt spominski park Grasselli, poimenovan po znanstveniku Robertu Karlu Grasselliju in njegovi družini, ki je do konca druge svetovne vojne bivala v središču kraja, nato pa bila pregnana v Avstrijo in Združene države Amerike.
Upravna zgodovina Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je Gorica spadala pod upravo takratnega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Slivnica pri Celju, ki se je leta 1946 preimenoval v Krajevni ljudski odbor Slivnica pri Celju. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno s Ponikvo, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. Slivnica pri Celju je postala svoja lastna občina, ampak je že bila leta 1955, skupaj s Gorico, združena z občino Šentjur. Gorica pri Slivnici je danes sedež istoimenske krajevne skupnosti.
Zgodovina kraja od habsburških časov do Jugoslavije je o zapisana v knjigi Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde Lojzeta Seliča.
Poimenovanje Kraj se pravilno imenuje Gorica pri Slivnici, čeprav se ga večkrat napačno omenja tudi "Slivnica". Slivnica (pri Celju) je namreč naselje na hribu nad Gorico pri Slivnici. V preteklosti so kraj poznali tudi pod imenom Glinca, saj je to področje precej bogato z glino.
Društva v kraju Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Slivnica pri Celju Kulturno društvo Gorica pri Slivnici Turistično društvo Gorica pri Slivnici Planinsko društvo Slivnica pri Celju Društvo upokojencev Gorica pri Slivnici Ribiška družina Voglajna Društvo vinogradnikov Sv. Urban Krajevna organizacija Rdečega križa Gorica pri Slivnici Balinarski klub Gorica pri Slivnici Športno društvo Gorica Tenis klub Gorica Tomos društvo Srečkoti
Turizem alt=Tabla S klopce na klopco |sličica|281x281_pik|Tabla S klopce na klopco Osrednja turistična točka kraja je Slivniško jezero, napolnjeno leta 1976. Ob jezeru živi predvsem ribištvo, na voljo pa je tudi gostinska ponudba.
Pohodnikom sta na voljo tudi planinsko-rekreativna pot S klopce na klopco, ki se razteza po hribih ki obdajajo Gorico pri Slivnici ter ostale kraje znotraj lokalne KS. Pot, ki je primerna tudi za družine in deloma tudi kolesarje, je opremljena s klopcami, informacijskimi tablami in smernimi mizami, s klopic pa se razprostirajo tudi razgledi. Gorico pri Slivnici prečka tudi Marijina romarska pot.
Osebe, povezane s krajem
Robert K. Grasselli, ameriško-slovenski kemik Janez (Ivan) Kranjc, duhovnik in mučenec Rafko Vodeb, teolog in filozof Lojze Selič, pisatelj Alojz Vodeb, slikar Jože Bohorč, harmonikar in komponist
Sklici
Viri Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 Selič, Lojze: Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde, Grafika Gracer, Celje, 2012
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Šentjur