Vpijáti (znanstveno ime Coraciiformes) so red ptic, za katere je značilno, da imajo tri nožne prste obrnjene naprej in enega nazaj, pri čemer sta tretji in četrti prst zraščena pri bazi (t. i. sindaktilija). Pogosto so živopisanih barv.
Večina predstavnikov živi v Starem svetu, v Novem svetu je razširjenih le nekaj vrst todijev, motmotov in vodomcev. V Sloveniji živijo predstavniki treh družin vpijatov: vodomci, legati in zlatovranke in sicer zlatovranka (Coracias garrulus), vodomec (Alcedo atthis) in čebelar (Merops apiaster).
Včasih so k vpijatom prištevali tudi smrdokavro, ki po novem sodi h kljunorožcem.
Sistematika Filogenetski odnosi med šestimi družinami v redu Coraciiformes so prikazani v spodnjem kladogramu. Ta prikazuje evolucijske povezave med družinami na podlagi obsežne genetske raziskave, ki so jo leta 2015 izvedli Richard Prum in sodelavci. Število vrst v posamezni družini je povzeto po seznamu International Ornithological Committee (Mednarodni ornitološki odbor), ki ga urejajo Frank Gill, Pamela C. Rasmussen in David Donsker.
Več izumrlih družin iz reda Coraciiformes je znanih le iz paleogenskih fosilov. Verjetno spadajo med bazalne skupine (najbolj zgodnje predstavnike reda) in jih je pogosto težko natančno razvrstiti, saj so bile po zgradbi še bližje plezalcem (Piciformes) (glej tudi rod Neanis). Poleg tega obstaja nekaj prazgodovinskih rodov, ki jih je prav tako težko uvrstiti v določeno družino. Družina Eocoraciidae velja za zelo zgodnjo skupino, medtem ko so Geranopteridae iz poznega eocena že tvorili naddružino Coracioidea, skupaj z današnjimi zlatovrankami in zemljovrankami (Mayr & Mourer-Chauviré, 2000). Znanstveno opisanih je bilo tudi nekaj prazgodovinskih taksonov, ki pripadajo današnjim družinam; več podrobnosti o njih je navedenih v člankih posameznih družin.
Vrste
177 znanih vrst vpijatov združujemo v 35 rodov, te pa v šest družin.
Sklici
Viri PDF
Zunanje povezave Tree of Life: Coraciiformes
Kategorija:Redovi ptičev Kategorija:Taksoni, opisani leta 1884