Ptúj (, na Ptuju) (staro poimenovanje Optuj, , ) je mesto z 18.000 prebivalci (2023) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi vključenimi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
V mestu, ki se je v srednjem veku razvilo okoli griča s Ptujskim gradom, ima poleg drugih ustanov regionalnega pomena (Pokrajinski muzej, Bolnišnica Jožeta Potrča, Mestno gledališče Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Miheličeva galerija, Šolski center Ptuj itd.), sedež Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, ki je vodilna lokalna razvojna institucija in vmesnik med javnim in zasebnim sektorjem, Regijsko višješolsko in visokošolsko središče (REVIVIS) Ptuj z Visoko šolo na Ptuju itd.
Mesto ima v turističnih promocijah naziv najstarejšega mesta v Sloveniji, za kar obstajajo mnogi zgodovinski pisni in ostali viri, ki jih je treba povezovati v smiselno celoto, da se posamezno naselbino opredeli kot mestno središče. Res je, da so na slovenskem ozemlju mnoge naselbine nastale pred Ptujem, zlasti mesta ob obali in Ljubljana (mestne pravice že v 13. stol.). Sosledje zgodovinskih dogodkov in nekateri zgodovinski viri ter arheološke najdbe pričajo, da si naziv najstarejšega strnjenega celinskega naselja zasluži ravno Ptuj.
Zgodovina Območje Ptuja je bilo poseljeno že v pozni kameni dobi (neolitiku). To potrjujejo glinene posode in kamnite sekire, najdene na Grajskem griču in na območju današnje ptujske gimnazije. V pozni železni dobi so območje naselili Kelti, kar potrjujejo najdbe z Grajskega griča.
Okoli leta 15. pr. n. št. je stara keltska naselbina prešla pod rimsko oblast in je bila vključena v vojaško pokrajino Ilirik, še pred tem pa je Petoviona v sklopu kraljestva Norik, v letih 6 - 9 pa je bila del Panonije. Rimljani so najprej postavili Emono, leto kasneje, okrog leta 15 n. št. pa na desnem bregu Drave postavili vojaški tabor, od koder se je naselbina postopno razširila tudi na levi breg, kjer so nastale obrtniške četrti (ostanki rimske peči) in premožnejše četrti z vilami (Vičava, Bratje Reš). Leto 69 se šteje kot prva pisna omemba mesta Ptuj v zgodovinskih virih, ko Tacit piše o posvetu panonskih vojaških poveljnikov v taboru XIII. rimske legije Gemine.
Zaradi svoje lege na obrobju imperija sta na Ptuju trikrat imeli sedež tudi VIII. legija Augusta in XIII. legija Gemina. V času Pax Romana je rimska legija štela 5.120 legionarjev in jo je običajno podpiralo enako število vojakov pomožnih enot. Bolj prestižne legije in tiste, nameščene na meji imperija ali v nemirnih pokrajinah, so težile imeti več pomožnih enot. Tako so bile nekatere legije na trenutke okrepljene s 15.000-16.000 vojaki. Od tod tudi sklepajo, da bi lahko Poetovio imel, v svojem največjem obsegu, ko sta v njem imeli sedež obe legiji hkrati, tudi nad 100.000 ljudi.
Okoli leta 103 mesto dobi civilno upravo in status kolonije z imenom Colonia Ulpia Traiana Poetovio po cesarju Trajanu. V letih 117 _ 138, to je v času cesarja Hadrijana, je bil zgrajen kamnit most preko Drave. V 2. stoletju je bil v spomin na župana Marka Valerija postavljen Orfejev spomenik. Sredi drugega stoletja postavijo I. mitrej.
Poetovio je postal v 3. stoletju najpomembnejše in največje rimsko mesto na območju sedanje Slovenije. Mesto je tedaj imelo 10.000 prebivalcev, z okolico pa 30.000 in je bilo celo večje od tedanjega Londona s 15.000 (Londinium) in Dunaja s 15-20.000 (Vindobona) prebivalci. V tem času postane Petoviona sedež škofije. 2. novembra 303 je umrl ptujski škof Viktorin (sv. Viktorin Ptujski). Viktorin Ptujski je bil prvi komentator Svetega pisma, ki naj bi bil po mnenju sv. Hieronima v času preganjanja cesarja Dioklecijana na Ptuju mučen ter v mestu tudi umrl. Leta 379 je ptujski škof Julius Valens Ptuj predal Gotom. 449 se je poslanec Romul mudil na Atilovem dvoru. V pismu omenja Tatulovega sina Oresta (Atilovega tajnega pisarja). Slednji se je poročil z Romulovo hčerjo, rojeno v Poetovioni. Bila je mati zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgusta (476). Okoli leta 452 so Huni, na poti proti Italiji, opustošili Poetovio. Leta 473 so Vzhodni Goti zapustili Ptuj, leta 476 je propadlo Zahodno rimsko cesarstvo.
Od leta 568 do 590 se na tem območju postopoma naseljujejo Slovani. Leta 795 pride Ptuj pod frankovsko oblast. Leta 811 je Drava določena za mejo med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom.
Med letoma 840 in 874 je bil Ptuj posest panonskih knezov Pribine in Koclja. Kocelj začne v mestu graditi cerkev, domnevno na mestu današnje proštijske cerkve sv. Jurija, ki je bila posvečena leta 874. Tako postane Ptuj sedež pražupnije in mesto rednih sejmov. Mesto ostane v rokah Ogrov do leta 970. Od leta 977 si je Ptuj lastila salzburška nadškofija.
thumb|300px|left|Ptuj okoli 1681
V zgodnjem srednjem veku je na južnem pobočju razglednega griča verjetno stala slovanska naselbina. Po pisnih virih naj bi v 9. stoletju na območju proštijske cerkve in južno od Prešernove ulice stali dve cerkvi. Leta 1132 pisni viri omenjajo Friderika, gospoda Ptujskega, ki kot salzburški ministerial postane lastnik velikih posesti na Štajerskem. Leta 1147 je salzburški nadškof Konrad I. (1106-1147) na novo pozidal grad na Grajskem griču, na temeljih starega propadlega. V 13. stoletju ima mesto že vse pomembne zgradbe: poleg gradu še dominikanski samostan (1230) in Zgornji dvor (Mali grad), Spodnji dvor in v drugi polovici stoletja še minoritski samostan ter župnijsko cerkev sv. Jurija. Okoli leta 1250 Ptuj pridobi status mesta in se obda z obzidjem. Iz leta 1273 obstaja najstarejši mestni pečat s podobo sv. Jurija na konju in napisom "+ SIGILLVM * CI * UITATIS * DE * BETOVIA".
Med letoma 1286 in 1494 živi na Ptuju močna judovska skupnost. Imeli so svojo ulico, sinagogo, pokopališče, šolo in svojega sodnika. Leta 1496 jih je za vedno s Ptuja dal izgnati cesar Maksimiljan I. Leta 1315 je bil ustanovljen prvi mestni špital za oskrbovanje siromašnih meščanov. Katastrofalna povodenj leta 1349 podre kamniti most, novega lesenega postavijo dolvodno proti središču mesta. Leta 1376 salzburški nadškof Pilgrim Pucheim Ptuju potrdi mestne pravice in statut, ki tako velja za najstarejši tovrstni pravni dokument na Slovenskem. Leta 1479 Ptuj ponovno pade v roke Ogrom. Leta 1511 cesar Maksimiljan I. proda Ptuj salzburškemu nadškofu in ta ponovno potrdi mestni statut.
thumb|right|250px|Franz Josef Felsner - Ptuj z zaledenelo Dravo, 1766 22. septembra 1532 pride mimo Ptuja vojska Sulejmana I. Veličastnega, ki pa mesta ne napade, ropa le po okolici. Po koncu turške nevarnosti se mesto prične ponovno razvijati in obnavljati. Leta 1551 dobi mesto mestni grb: rdeč Jurijev križ na sredini srebrnega grbovnega polja. Na dan sv. Jurija leta 1555 cesar Ferdinand I. mesto Ptuj odkupi od salzburške nadškofije in tako za dolga stoletja postane cesarsko-kraljevo deželno-knežje mesto.
Mesto je v 14. stol. že imelo zaključeno obzidje z obrambnimi stolpi. Obzidje so v 16. stoletju posodobili zaradi osmanske nevarnosti italijanski gradbeniki. Od številnih stolpov je ohranjen le še Dravski stolp. V stolpu je Miheličeva galerija.
Grof Walter Leslie je dobil leta 1656 v posest Gornji Ptuj in Ptujski grad in ga ima v lasti do leta 1802. Mesto je doživelo kugo in več požarov. Leta 1744 postavijo spomenik sv. Florijanu. Ob jožefinskih reformah sta bila ukinjena oba samostana in nekaj cerkva. Ustanovljeno je bilo ptujsko gledališče.
Leta 1805 v mesto pridejo Francozi. Leta 1830 je Simon Povoden, amaterski zgodovinar in kurat, vzidal v Mestni stolp nekaj rimskih reliefov in tako nastane prvi lokalni muzej na prostem. Podoben zgled so bili načini reševanja rimskih ostalin v dobi Avguština iz Laškega in ob gradnji Ljubljanske stolnice. Med gradnjo železniške proge, ki je Ptuj dosegla leta 1859-60, je bil čez Dravo zgrajen tudi železniški most, ki je bil med 2. svetovno vojno porušen in po njej ponovno zgrajen.
25. februarja 1873, na pustni torek, je bil prvič izveden sprevod pustnih mask po mestnih ulicah. Leta 1886 je bilo ustanovljeno Olepševalno in tujsko-prometno društvo Ptuj, predhodnik današnjega Turističnega društva. Leta 1893 je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Ptuj. 1898 dobi Ptuj plinarno in plinsko razsvetljavo. Leta 1907 je bila po načrtu arhitekta Maksa Ferstla zgrajena mestna hiša. Leta 1925 je Ptuj dobil elektriko.
Med 2. svetovno vojno so Ptuj okupirali Nemci in v njem imeli sedež okupacijskega okrožja. Mesto je bilo osvobojeno 8. maja 1945. Leta 1959 je bil namesto lesenega zgrajen nov železobetonski most čez reko Dravo, leta 1997 so sezidali brv za pešce in kolesarje na lokaciji prvotnega lesenega mostu, leta 2007 pa še Puhov most na novi obvozni cesti. Leta 1969 so odkrili v okolici Ptuja, ob desnem dravskem bregu termalno vodo, ki je bila podlaga za razvoj termalnega kopališča. Deset let kasneje je bil zgrajen srednješolski center.
Geografija Mesto leži na nadmorski višini 232 m, ob reki Dravi, na diluvialni polici pod Grajskim gričem. Površina mesta je 66,7 km². Leži v SV delu Slovenije, v središču Spodnjega Podravja, v panonski nižini in ima subpanonsko podnebje s povprečno celoletno temperaturo 10 ºC. Obdajajo ga Slovenske gorice in Haloze ter Dravsko in Ptujsko polje.
Urbanizacija
Območje mesta je bilo poseljeno že v pozni kameni dobi, v antiki se je iz vojaškega tabora v prvem stoletju razvila rimska utrdba Poetovio. Srednjeveški del mesta se je naslonil na vznožje Grajskega griča. Mimo Ptuja je potekal tudi zgodovinsko pomemben prehod čez Dravo, kjer je potekala trgovska pot med Baltskim in Jadranskim morjem imenovana Jantarjeva pot.
Novejši del mesta s stanovanjskimi bloki in s posameznimi hišami se širi na severozahod proti dolini potoka Grajene, na sever do vznožja Ptujskih goric in na severovzhod proti dolini potoka Rogoznice. Po 2. svetovni vojni je Ptuj doživljal več upravno-političnih sprememb. Leta 1965 je nastala krajevna skupnost Ptuj, ki je obsegala staro mesto, predmestje Breg na desnem bregu Drave, Budino, Krčevino, Orešje, Spuhljo, Štuke (im. Štuki), Rabelčjo vas in Vičavo. Leta 1977 se je povečal za del Rogoznice in Zgornje Hajdine. Kasneje so se iz KS Ptuj oblikovale posamezne krajevne skupnosti. Predeli mesta so še Rogoznica na desnem bregu Drave, Nova vas (pri Ptuju) in Brstje.
Turizem Občina Ptuj ni med najbolje obiskanimi turističnimi destinacijami v Sloveniji in se niti slučajno ne more primerjati z Ljubljano, Bledom, obalnimi, gorskimi ali zdraviliškimi občinami. Vseskozi se giblje okrog 22. mesta. K temu najbrž veliko prispeva tudi pomanjkanje nastanitvenih kapacitet.
V mestni občini Ptuj Leto20182019202020212022202320242025Število vseh prihodov 64.078 66.970 32.138 44.447 66.731 63.649 65.575 68.444Število vseh prenočitev 146.677 156.668 90.845 105.672 154.703 149.895 154.103 157.699
Uprava Ptuj je danes sedež Mestne občine Ptuj, ene od 11 mestnih občin v Republiki Sloveniji. Naselja v mestni občini so še: Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni vrh, Pacinje, Podvinci, Spodnji Velovlek in Spuhlja. Ptuj ostaja močan gospodarski, kulturni, šolski, zdravstveni in upravni center Spodnje Podravske regije. Pomembno vlogo imata srednješolski center in bolnišnica. V mestu je pet osnovnih šol, tri srednje šole, Gimnazija Ptuj in višja strokovna šola.
Festivali in prireditve
Srednjeveški sejmi Od Prireditev Zmeraj na1300 Ožbaltov sejem 5. avgust1458 Jurjev sejem 23. april1551 Katarinin sejem 25. november
Vsakoletni dogodki