Pévci (znanstveno ime Passeriformes) so red ptic, ki obsega več kot polovico vseh vrst ptičev. Imajo značilno anizodaktilno razporeditev prstov (trije so usmerjeni naprej, eden pa nazaj), kar jim omogoča učinkovito oprijemanje vej.
Z več kot 140 družinami in približno 6.500 identificiranimi vrstami je red ptic Passeriformes največji red ptic in eden najbolj raznolikih kladov kopenskih vretenčarjev, ki predstavlja 60% ptic.Ericson, P.G.P. et al. (2003) Evolution, biogeography, and patterns of diversification in passerine birds. J. Avian Biol, 34:3–15.Selvatti, A.P. et al. (2015) "A Paleogene origin for crown passerines and the diversification of the Oscines in the New World". Molecular Phylogenetics and Evolution, 88:1–15. Pevke delimo na tri podrede: Acanthisitti (novozelandski stržki); Tyranni (nepevke), ki večinoma živijo v Severni in Južni Ameriki; in Passeri (pevke). Pevci so se razvili na Južni polobli pred približno 60 milijoni let.
Večina pevcev je žužkojedih ali vsejedih in jedo žuželke in sadje ter semena.
Red je dobil svoje znanstveno ime iz latinske besede 'vrabec' in '-oblikovan').
V Evropi in Sloveniji živi 26 družin pevcev:
Etimologija Izraza »passerine« in »Passeriformes« izhajata iz znanstvenega imena domačega vrabca, Passer domesticus, katerega rod je latinska beseda za vrabca. Prej je to pomenilo ptice pevke iz Evrope. Zdaj vključuje tudi ptice, ki sedijo (se oprijemajo vej) in ne pojejo, iz obeh Amerik.
Opis Red Passeriformes je razdeljen na tri podrede: Tyranni (nepevke, Amerika), Passeri (ptice pevke) in novozelandski stržki. Med pticami imajo pevke najboljši nadzor nad mišicami sirinksa (organ za tvorjenje glasu), zato lahko proizvajajo raznolike pesmi in druge glasove. Čeprav nekatere vrste, kot so vrane, ljudem ne zvenijo muzikalno, so še vedno glasovno zelo sposobne. Nekatere, kot je lirorepec, so izurjeni posnemovalci.Winkler, D. W., S. M. Billerman, and I.J. Lovette (2020). Lyrebirds (Menuridae), version 1.0. In Birds of the World (S. M. Billerman, B. K. Keeney, P. G. Rodewald, and T. S. Schulenberg, Editors). Cornell Lab of Ornithology, Ithaca, New York, US. https://doi.org/10.2173/bow.menuri1.01 Novozelandski stržki so drobne ptice, ki danes živijo izključno na Novi Zelandiji; dolgo so jih uvrščali v skupino Passeri. sličica|Pteriloza ali razporeditev peres Večina ptic v tem redu je manjših od tipičnih predstavnikov drugih ptičjih redov. Največja in najtežja predstavnika v tem redu sta orjaški krokarMadge, S. (2020). Thick-billed Raven (Corvus crassirostris), version 1.0. In Birds of the World (J. del Hoyo, A. Elliott, J. Sargatal, D. A. Christie, and E. de Juana, Editors). Cornell Lab of Ornithology, Ithaca, New York, US. https://doi.org/10.2173/bow.thbrav1.01 in večje vrste navadnih krokarjev, ki lahko presegajo 1,5 kg in dosežejo več kot 70 cm. Navadni lirorepec in nekatere rajčice so sicer daljše zaradi zelo dolgih repov ali okrasnega repnega perja. Najmanjša ptica je Myiornis ecaudatus, ki meri le 6,5 cm in tehta približno 4,2 g.Clock, B. (2020). Short-tailed Pygmy-Tyrant (Myiornis ecaudatus), version 1.0. In Birds of the World (J. del Hoyo, A. Elliott, J. Sargatal, D. A. Christie, and E. de Juana, Editors). Cornell Lab of Ornithology, Ithaca, New York, US. https://doi.org/10.2173/bow.stptyr1.01
Anatomija Stopalo ptic v tem rodu ima tri prste usmerjene naprej in enega nazaj, kar se imenuje anizodaktilna razporeditev. Zadnji prst (hallux) je dolg in se stika z nogo približno na isti višini kot sprednji prsti. Ta zgradba pticam omogoča enostavno in stabilno sedenje na vejah. Prsti nimajo plavalne kožice, a pri nekaterih pri nekaterih vrstah kičevcev pa sta drugi in tretji prst delno zraščena.
Noga ima dodatno posebno prilagoditev za sedenje. V zadnjem delu noge poteka tetiva, ki povezuje spodnjo stran prstov z mišico za goleničnonartno kostjo. Ko ptica upogne nogo, se bo samodejno napela in zategnila, ko se noga upogne, zaradi česar se prsti zvijejo in postanejo togi, ko ptica pristane na veji. To omogoča, da spijo med sedenjem, ne da bi padle.Brooke, Michael and Birkhead, Tim (1991) The Cambridge Encyclopedia of Ornithology, Cambridge University Press .
Večina teh ptic ima 12 repnih peres, vendar jih ima navadni lirorepec 16,Jones, D. (2008) "Flight of fancy". Australian Geographic, (89), 18–19. medtem ko imajo nekatere vrste iz družine ameriških lončarjev, kot je to lončar Sylviorthorhynchus desmurii, 10, 8 ali celo le 6 repnih peres. Vrste, prilagojene plezanju po drevesnih deblih, kot so drevesni plezalčki in drevesniki, imajo čvrsta repna peresa, ki jih uporabljajo kot oporo med plezanjem. Nekatere vrste imajo izredno dolge repe, ki služijo kot spolni okras. Znan primer je afriška Euplectes progne (dolgorepa vdova).
Seznam družin v Evropi in Sloveniji V Evropi in Sloveniji živi 26 družin pevcev: astrilde Estrildidae brglezi Sittidae dolgorepke Aegithalidae drevesni plezalčki Certhiidae drozgi Turdidae kobilarji Oriolidae kraljički Regulidae lastovke Hirundinidae muharji Muscicapidae pastirice Motacillidae pegami Bombycillidae penice Sylviidae pevke Prunellidae plašice Remizidae povodni kosi Cinclidae sinice Paridae skalni plezalčki Tichodromadidae srakoperji Laniidae strnadi Emberizidae stržki Troglodytidae ščinkavci Fringillidae škrjanci Alaudidae škorci Sturnidae timalije Timaliidae vrabci Passeridae vrani Corvidae
Sistematika in taksonomija
Passeriformes je trenutno razdeljen na tri podrede: Acanthisitti (novozelandski stržki), Tyranni, (nepevci) in Passeri (pevci). Podred Passeri je danes razdeljen v dve glavni skupini, znani kot Corvides in Passerida, in vključujeta veliki naddružini Corvoidea in Meliphagoidea, ter nekatere manjše linije, ter naddružine Sylvioidea, Muscicapoidea in Passeroidea. Vendar se je pokazalo, da je takšna razdelitev pre, tirano poenostavljena. Od sredine 2000-ih let so filogenetske raziskave reda Passeriformes pokazale, da številne družine iz Avstralazije, ki so bile tradicionalno uvrščene v skupino Corvoidea, dejansko predstavljajo bolj osnovne (bazalne) linije znotraj pravih pevk.
Taksonomski seznam družin Passeriformes
Ta seznam je urejen po taksonomskem zaporedju, pri čemer so sorodne družine razvrščene druga ob drugi. Navedene družine so tiste, ki jih priznava Mednarodna ornitološka zveza (IOC). Razporeditev in delitev na infrarede, parvrede in naddružine sledi filogenetski analizi, ki jo je leta 2019 objavil Carl Oliveros in sodelavci. Sorodstveni odnosi med družinami znotraj podreda Tyranni (nepevke) so dobro raziskani, medtem ko so nekatera razmerja med družinami v podredu Passeri (pevke) še vedno nejasna zaradi hitrega razvejanja teh linij.
Podrod Acanthisitti Acanthisittidae: novozelandski stržki
Podrod Tyranni (nepevci)
Infrared Eurylaimides: nepevci starega sveta Philepittidae: krpaste pite Eurylaimidae: širokokljuni Calyptomenidae: afriški in zeleni širokolkljuni Sapayoidae: širokokljuna sapajoa Pittidae: pite
Infrared Tyrannides: nepevci novega sveta Parvorder Furnariida Melanopareiidae Conopophagidae: muhojedi Thamnophilidae: mravljarji Grallariidae Rhinocryptidae: skrivači Formicariidae: talni mravljarji Furnariidae: ameriški lončarji Parvorder Tyrannida Pipridae: pipre Cotingidae: kičevci Tityridae Oxyruncidae Onychorhynchidae Tyrannidae: tirančki
Podrod Passeri (pevci)
Atrichornithidae: hostniki Menuridae: lirorepci Climacteridae: avstraloazijski plezalčki Ptilonorhynchidae: utičarji Pomatostomidae Orthonychidae: drozgi prepeličarji Naddružina Meliphagoidea Acanthizidae Meliphagidae: medarji Maluridae: stržki Dasyornithidae Pardalotidae
Infrared Corvides – prej znan kot parvorder Corvida Cinclosomatidae Campephagidae: trdorepci Mohouidae Neosittidae Naddružina Orioloidea Psophodidae Eulacestomatidae Falcunculidae: Oreoicidae Paramythiidae Vireonidae: vireji Pachycephalidae: žvižgavke Oriolidae: kobilarji Naddružina Malaconotoidea
Machaerirhynchidae Artamidae: drevesne lastovke Rhagologidae Malaconotidae Pityriaseidae Aegithinidae Platysteiridae Vangidae Naddružina Corvoidea Rhipiduridae Dicruridae: drongi Monarchidae Ifritidae Paradisaeidae: rajčice Corcoracidae Melampittidae Laniidae: srakoperji Platylophidae Corvidae: vrani
Infrared Passerides – prej znan kot parvorder Passerida Cnemophilidae Melanocharitidae Callaeidae Notiomystidae Petroicidae: avstralske taščice Eupetidae Picathartidae: dolgonoge vrane Chaetopidae
Parvorder Sylviida – prej znan kot naddružina Sylviodea Hyliotidae Stenostiridae Paridae: sinice Remizidae: plašice Panuridae Alaudidae: škrjanci Nicatoridae Macrosphenidae Cisticolidae
Naddružina Locustelloidea Acrocephalidae Locustellidae Donacobiidae Bernieridae —
Pnoepygidae Hirundinidae: lastovke
Naddružina Sylvioidea Pycnonotidae: dlakavci Sylviidae: penice Paradoxornithidae Zosteropidae: očalarji Timaliidae: timalije Leiothrichidae Alcippeidae Pellorneidae
Naddružina Aegithaloidea Phylloscopidae Hyliidae Aegithalidae: dolgorepke Scotocercidae Cettiidae Erythrocercidae
Parvorder Muscicapida – prej obravnavan kot naddružina Muscicapoidea Naddružina Bombycilloidea Dulidae Bombycillidae: pegami Ptiliogonatidae: svilnati muharji Hylocitreidae Hypocoliidae: †Mohoidae
Naddružina Muscicapoidea Elachuridae Cinclidae: povodni kosi Muscicapidae: muharji Turdidae: drozgi Buphagidae Sturnidae: škorci Mimidae: ameriški kosi in drozgi —
Regulidae: kraljički Naddružina Certhioidea Tichodromidae: skalni plezalčki Sittidae: brglezi Certhiidae: drevesni plezalčki Salpornithidae Polioptilidae: mučičarke Troglodytidae: stržki Parvorder Passerida – prej znan kot naddružina Passeroidea Promeropidae Modulatricidae Nectariniidae: medosesi Dicaeidae: omelovci Chloropseidae Irenidae: listarji Peucedramidae: oljčne penice Urocynchramidae Ploceidae Viduidae Estrildidae: astrilde Prunellidae: pevke Passeridae: vrabci Motacillidae: pastirice Fringillidae: ščinkavci Naddružina Emberizoidea – prej znana kot nine-primaried oscines novega sveta Rhodinocichlidae Calcariidae Emberizidae: strnadi Cardinalidae: kardinali Mitrospingidae Thraupidae: tangare Passerellidae Parulidae: penice novega sveta Icteriidae Icteridae Calyptophilidae Zeledoniidae Teretistridae Nesospingidae Spindalidae Phaenicophilidae
Razlagalne opombe
Sklici
Viri E.T. Gilliard, Ptiči, Mladinska knjiga, Ljubljana 196, 265-399 H. Garms in L. Borm, Živalstvo Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana 1981, 174-231
Zunanje povezave
Kategorija:Redovi ptičev Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758