Cesarski pingvin (znanstveno ime Aptenodytes forsteri) je največji pingvin. Živi na antarktičnih obalah.

Telesna zgradba Samci in samice so podobni po obsegu in višini in dosežejo do 122 cm višine ter težo med 22 in 45 kg. Po zgornji strani je črn spodaj bel, s črnim podvratjem ter z bleščeče se rumenima podušesnima lisama. Ima črno glavo in zatilje, temno rjave oči, dolg in šilast ter črn kljun z rdečo barvo spodnjo čeljustjo.

Način življenja thumb|left|Jajce

Sredi antarktične zime se zberejo v velike kolonije in potujejo proti notranjosti. Take skupine lahko štejejo tudi do 30000 glav. In to brez hrane, saj morajo valiti jajca. Marca, ko se druge živali odpravijo proti severu, da bi se izognile antarktični zimi, se cesarski pingvini selijo na jug. Pozimi Antarktiko obdajajo velikanske gmote morskega ledu, ki lebdi na oceanu najjužnejšega dela zemlje. Kljub ledenemu mrazu si cesarski pingvini prav ta kraj izberejo za parjenje in valjenje.

Vse druge živali, celo drugi pingvini, odidejo, še preden se antarktična zima prav začne. Vališča si pingvini poiščejo v zavetnih dolinah in ozkih globeli ledenih gora.

V koloniji si v času parjenja vsak samec in samica najde svojega partnerja. Po dvorjenju in paritvi samica izleže eno jajce in ga zaupa svojemu samcu. Gnezdenje v tem pustem, z ledom prekritem svetu ni težavno, saj cesarski pingvini ne spletajo gnezd. Samec položi pol kilograma težko jajce na nart. Prekrije ga z valilno gubo. To je kožna guba, ki ni poraščena s perjem.150px|left|thumb|Mladič cesarskega pingvina Samec cesarskega pingvina varuje jajce oba meseca hladne antarktične zime, od maja do junija. V zavetju očetovega toplega telesa je jajce varno pred ostrim mrazom zunanjega sveta.

Samica pa se medtem odpravi hranit v morje. Vrne se čez približno dva meseca, tik preden se mladič izvali.

Perje, maščoba in drugi načini prilagoditve navadno ohranijo odrasle pingvine pri življenju, saj v tem času ne zaužijejo niti grižljaja.

»Ko človek gleda pingvine, se zdi vse tako preprosto,« pravi Gerald Kooyman, biolog, ki je opravil že prek 30 raziskovalnih izletov na Antarktiko. »Ko jih nekaj časa opazujemo, kar pozabimo, kako neverjetni so, vsaj dokler se vreme ne spremeni in veter zareže do kosti.« Ob izredno nizkih temperaturah in bičanju vetra cesarski pingvini vzdržujejo prijetno toploto, tako da se stisnejo v gruče. Gručo oblikuje več sto ali celo tisoč samcev, ki se stisnejo skupaj in se nato neprestano premikajo, tako da počasi krožijo od mrzlega obrobja do tople sredine, kjer ni vetra.

Neki znanstvenik je vso zimo opazoval te osupljive ptice. Pravi, da je prav presenetljivo videti 10.000 pingvinov v eni sami tihi gruči. Temperatura v njenem središču lahko doseže celo 25 °C. Ko se skupina loči, lahko opazovalci, če stojijo dovolj blizu gruče, čutijo, vohajo in celo vidijo vročino, ki je kakor zid pare. Pingvini stojijo skupaj izredno tesno. Tako je tisti, ki pride iz sredine, zaradi pritiska ostalih ptic nekaj trenutkov kvadraste oblike.

200px|right|thumb|Hranjenje mladiča Samice se povrnejo k svojim zakonskim drugom šele tedaj, ko se je mladiček že polegel. V golši prineso 3 do 4 kg hrane. Vso to zalogo prevzame mladiček in jo spravi v svojo kožno gubo; izstradan samec pa se vrne k morju. Tisti, ki jim uspe priti do morja, se v treh do štirih tednih s hrano vrnejo na vališče in tako razbremenijo samice. Ko je mladič star šest tednov, prvič zleze iz materine vreče in gre v otroški vrtec skupno z drugimi mladiči. Vso to množico mladičev obdaja kot zid strnjena vrsta starih pingvinov. Šele po 5 do 6 mesecih se mladiči osamosvojijo in odpotujejo k morju.

Naravni sovražniki 200px|right|thumb|Govnačke (Stercorariidae) občasno napadejo mladiče cesarskih pingvinov, četudi se navadno hranijo z umrlimi. Med naravne sovražnike cesarskih pingvinov spadajo tako ptice kot morski sesalci. Mladiče plenijo različne vrste ptic, denimo viharniki (npr. vrsta Macronectes giganteus), ki napadejo celo žive mlade pingvine in naj bi bili odgovorni za več kot eno tretjino smrt mladičev v nekaterih kolonijah, ter govnačke (vrsta Stercorarius maccormicki), za katere velja, da se običajno prehranjujejo z mrtvimi mladiči. Edini znani plenilec odraslih ptic je morski leopard (Hydrurga leptonyx), ki na pingvine preži v neposredni bližini ledu in čaka, da se ptice potopijo v vodo. Občasno bodo odrasle ptice plenile tudi orke (Orcinus orca).

Ogroža jih tudi onesnaževanje in podnebne spremembe.

Ohranitveni status Aprila 2026 je Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) razglasila cesarskega pingvina in antarktičnega morskega medveda za ogroženi vrsti. Glavni dejavnik upada števila cesarskih pingvinov je razpadanje in izguba morskega ledu zaradi hitrih podnebnih sprememb, ki jih povzročajo toplogrednih plinov. Satelitski posnetki, posneti med letoma 2009 in 2018, so pokazali izgubo približno 10% celotne populacije cesarskih pingvinov, kar ustreza več kot 20.000 odraslim osebkom. Na podlagi teh podatkov je bilo s 45% verjetnostjo ocenjeno, da se bo populacija do leta 2073 zmanjšala za več kot 50%.

IUCN je vrsto predhodno uvrščal med potencialno ogrožene, pred letom 2012 pa med najmanj ogrožene. Skupaj z devetimi drugimi vrstami pingvinov je trenutno v obravnavi za vključitev v ameriški Endangered Species Act. Glavni razlogi za povečano tveganje ogroženosti vrste so zmanjšana razpoložljivost hrane zaradi učinkov podnebnih sprememb in industrijskega ribolova na populacije rakov in rib. Drugi razlogi za uvrstitev vrste na seznam vključujejo bolezni, uničevanje habitatov in človeško vznemirjanje v kolonijah med razmnoževanjem. Posebno skrb vzbuja vpliv turizma. Ena od študij je ugotovila, da mladiči cesarskih pingvinov v skupinah postanejo bolj prestrašeni po približevanju helikopterja na razdaljo 1000 m

V regiji Terre Adélie so opazili 50% upad populacije zaradi povečane stopnje smrtnosti odraslih ptic, zlasti samcev, med nenormalno dolgotrajnim toplim obdobjem v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je povzročilo zmanjšano pokritost z morskim ledom. Po drugi strani se je uspešnost valjenja jajc zmanjšala, ko se je obseg morskega ledu povečal; povečalo se je tudi število poginov mladičev; zato velja, da je vrsta zelo občutljiva na podnebne spremembe. Leta 2009 so poročali, da je kolonija na Dionovih otokih, ki so jo intenzivno proučevali od leta 1948, v nekem obdobju zadnjega desetletja popolnoma izginila, usoda ptic pa ni znana. To je bila prva potrjena izguba celotne kolonije. Z začetkom septembra 2015 so močan El Niño, močni vetrovi in rekordno nizke količine morskega ledu povzročili »skoraj popoln neuspeh razmnoževanja« s poginom tisočev mladičev cesarskih pingvinov tri zaporedna leta v koloniji Halley Bay, ki je druga največja kolonija cesarskih pingvinov na svetu. Hkrati je prišlo do preseljevanja gnezdečih pingvinov v kolonijo Dawson-Lambton 55 km južneje, kjer so med letoma 2016 in 2018 opazili desetkratno povečanje populacije. Vendar je bilo to povečanje veliko manjše od skupnega števila izgubljenih odraslih osebkov iz kolonije Halley Bay.

Januarja 2009 je študija Oceanografskega instituta Woods Hole ugotovila, da bi lahko globalne podnebne spremembe do leta 2100 potisnile cesarskega pingvina na rob izumrtja. Študija je izdelala matematični model za napovedovanje, kako bo izguba morskega ledu zaradi segrevanja podnebja vplivala na veliko kolonijo cesarskih pingvinov v Terre Adélie na Antarktiki. Študija je napovedala 87% upad populacije v koloniji, s tri tisoč gnezdečih parov v letu 2009 na štiristo gnezdečih parov leta 2100.

Druga študija Oceanografskega instituta Woods Hole iz leta 2014 je ponovno ugotovila, da so cesarski pingvini ogroženi zaradi globalnega segrevanja, ki tali morski led. Ta študija je napovedala, da bo do leta 2100 število osebkov v vseh kolonijah cesarskih pingvinov upadalo, predvsem zaradi izgube habitata. Izguba ledu zmanjšuje zaloge krila, ki je primarna hrana za cesarske pingvine. Študija iz leta 2023 je pokazala, da bi se lahko več kot 90% kolonij cesarskih pingvinov soočilo s »skorajšnjim izumrtjem« zaradi »katastrofalnega neuspeha razmnoževanja« zaradi izgube morskega ledu, ki jo povzročajo podnebne spremembe.

Sklici

Zunanje povezave

Fotografije cesarskega pingvina

Kategorija:Pingvini Kategorija:Favna Antarktike Kategorija:Taksoni, opisani leta 1844