Demokratična stranka upokojencev Slovenije (kratica DeSUS) je bila slovenska politična stranka, ki je primarno zastopala upokojence. Uvrščala seje med levosredinske politične stranke, na evropskem parketu je bila članica sredinske Evropske demokratske stranke. Njen zadnji predsednik je bil Vlado Dimovski.
Dolgoletni predsednik stranke je bil Karl Erjavec, ki je vodenje stranke prevzel po zmagi na izrednem kongresu 5. decembra 2020. Pred tem je stranko od odstopa Aleksandre Pivec 9. septembra 2020 začasno vodil Tomaž Gantar Pivčeva je na glasovanju 18. januarja 2020 premagala protikandidata Karla Erjavca, ki je predsedniško funkcijo pred tem opravljal 15 let. Erjavec je bil na mesto predsednika ponovno izvoljen konec leta 2020, a že marca prihodnje leto izstopil iz stranke.
Stranka je bila članica devetih Vlad Republike Slovenije, konkretno vseh vlad med letoma 1996 in 2020. Prvič so vanjo vstopili leta 2000, ko je vlado vodil Janez Drnovšek. Nadalje je stranka sodelovala še v sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti Vladi Republike Slovenije. Bila je tudi članica 14. vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše, kjer vodi zdravstveni in kmetijski resor, a je po povratku Erjavca na vrh stranke izstopila iz koalicije. Dva mandata je bil njen evropski poslanec Ivo Vajgl.
Karl Erjavec je stranko opredelil kot ideološko, saj da podpira antifašizem, socialno državo in javno šolstvo ter zdravstveno oskrbo. Aleksandra Pivec je to zanikala, saj da je stranka predvsem stranka upokojencev in mora slediti njihovim ciljem.
Na državnozborskih volitvah leta 2022 je stranka izpadla iz parlamenta.
Po skupnem nastopu na volitvah v evropski parlament 2024 se je stranka 2025 spojila z Dobro državo v novo stranko SG – Stranka generacij. Ustanovni kongres je potekal 17. maja, Vlado Dimovski je bil izvoljen za njenega predsednika.
Zgodovina
2020: Pod vodstvom Aleksandre Pivec Pred volilnim kongresom stranke januarja 2020, sta kandidaturo poleg Erjavca napovedala še član Borut Stražišar in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Kandidatura slednje je ohladila njene odnose s Karlom Erjavcem, ki je predsedniku vlade Marjanu Šarcu namigoval na odstavitev Pivčeve z mesta ministrice. Kot povod za to je navajal afero SRIPT, ki je v javnost prišla ravno v času, ko je ministrica napovedala kandidaturo za predsednico stranke. Afera je Pivčevo bremenila, da Komisiji za preprečevanje korupcije ni prijavila honorarja v višini 36.000 € za delo, ki ga je pogodbeno opravila v projektu Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Turizem ter da dela niti ni opravila. Pivčeva se je odzvala, da je svoje delo opravila kvalitetno. V začetku decembra 2019 je dejala, da se želi o zadevi pogovoriti z Marjanom Šarcem, ter, če bo hotel, odstopiti z mesta ministrice za kmetijstvo. V nasprotnem primeru je bila pripravljena delo nadaljevati. Erjavec je v nagovorih članom stranke večkrat namignil, da ne želi, da stranka pade v roke drugih strank, Pivčeva pa je odgovarjala, da ima dobre namene.
Med opazovalci ni bilo veliko gotovih napovedi, kateri kandidat bo izvoljen na mesto predsednika. Erjavec naj bi užival podporo vodstva stranke in poslanske skupine, Pivčeva pa večjo podporo v pokrajinskih odborih. Kongres stranke, ki je bil poleg volilnega tudi programski in statutarni, je potekal 18. januarja 2020, na mesto predsednice je bila izvoljena Pivčeva. Prejela je 143 glasov delegatov kongresa, med tem ko jih je Erjavec prejel 80, Borut Stražišar pa osem. Erjavec je v nagovoru čestital novi predsednici in napovedal odstop z mesta ministra za obrambo. Takoj po govoru je zapustil dvorano in v izjavi povedal, da zapušča politiko, a da bo ostal član stranke DeSUS. Do odstopa takratne vlade, 13. marca 2020, Erjavec svoje odstopne izjave z ministrskega mesta ni poslal, se je pa v javnosti pojavil le redkoma.
Koncem julija 2020 so mediji objavili domnevno sporen obisk Pivčeve v podjetju Vina Kras, ki je bil delno službene in delno zasebne narave, saj je Pivčeva ravno takrat tam dopustovala s svojima sinovoma. Mediji so jo bremenili korupcijskih tveganj in neplačil računov. Pivčeva je več pozivov, da naj pokaže račune s potovanja zavrnila, češ, da svoje zasebnosti ni dolžna razkrivati javnosti. Nekaj dni kasneje je podobna zgodba prišla tudi iz Izole, kjer je tamkajšnja občina Pivčevi ob obisku Izole krila namestitev v hotelu, plačana pa je bila še ena soba, prijavljena na njena sinova. Aleksandra Pivec je pojasnila, da njena sinova tam nista prenočila, sta pa njena varnostnika. Račun je bil po medijski objavi popravljen, župan izolske občine Danilo Markočič pa je sporočil, da bo stroške kril sam, saj da je do napake prišlo v njegovem kabinetu. Zaradi nejasnosti in neodzivnosti Pivčeve, so jo vodja poslanske skupine Franc Jurša in ostali poslanci po skupnem sestanku, 10. avgusta 2020, pozvali k odstopu, prav tako jo je k odstopu pozval Tomaž Gantar. Pivčevo, ki je opozorila na aktivno podtalno delovanje bivšega predsednika Erjavca, je med tem podrlo več združenj s kmetijstva in prehrane.
Na sestanku sveta stranke, 22. avgusta 2020, je le-ta Pivčevi izrekel nezaupnico, o sami razrešitvi pa so se namenili odločati na sestanku čez dva tedna. Pivčeva je nezaupnico ocenila kot legitimno, odstopila pa zaradi nje ne bo, saj jo lahko razreši le kongres stranke, ki jo je tudi izvolil. Na ponovnem srečanju sveta stranke, 9. septembra 2020, je Aleksandra Pivec podala svoj odstop z mesta predsednica stranke, vodenje pa je začasno prevzel Tomaž Gantar, kljub temu, da bi ga po statutu moral eden od podpredsednikov. Pivčeva je napovedala kandidaturo na predčasnem kongresu. 25. septembra so vsi poslanci poslanske skupine DeSUS na predsednika vlade Janeza Janšo naslovili poziv, da Aleksandro Pivec razreši kot podpredsednico vlade in kot ministrico. Kot njeno zamenjavo so predlagali Jožeta Podgorška, ki je v mandatu Pivčeve na kmetijskem ministrstvu opravljal funkcijo državnega sekretarja. Dan kasneje, 26. septembra 2020, je na svet stranke 38 svetnikov podprlo razrešitev Pivčeve z ministrskega mesta, proti jih je bilo devet. 1. oktobra 2020 je premier Janez Janša v državni zbor poslal predlog za razrešitev Pivčeve. Ob tem se ji je zahvalil za uspešno delo v kriznih razmerah. Državni zbor je o razrešitvi Pivčeve nameraval odločati 5. oktobra 2020, a je ministrica na dan razprave odstopila, prav tako je napovedala izstop iz stranke DeSUS. Državni zbor se je z njenim odstopom uradno seznanil ob 18. uri, s čimer ji je prenehala ministrska funkcija. Dan kasneje je s podpredsedniškega mesta izstopila še Anita Manfreda.
2020-2021: Erjavčev povratek na vrh stranke Glej članek: Kongres stranke DeSUS 2020sličica|Karl Erjavec je stranko vodil več kot 15 let.Zaradi epidemije koronavirusa je stranka svoj drugi kongres v letu 2020 izvedla v poštni obliki. Delegatom so po pošti poslali volilne lističe in programe kandidatov. Za predsednika stranke sta se potegovala Srečko Felix Krope in nekdanji predsednik stranke Karl Erjavec. Erjavec se je še pred kongresom začel srečevati tudi s predsedniki nekaterih drugih strank, med njimi s predsednikom vlade Janezom Janšo, koordinatorjem Koalicije ustavnega loka Jožetom P. Damijanom in predsednikom Stranke modernega centra Zdravkom Počivalškom. Poslanska skupina je bila zadržana do njegovih sestankovanj pred morebitno izvolitvijo. V medijih so se pojavila tudi ugibanja, da bi lahko Erjavec zasedel mesto predsednika vlade v novi vladi, ki bi zamenjala obstoječo Janševo. Poslanska skupina DeSUS je napovedala nadaljnjo podporo Janševi vlade, Erjavec naj bi obljubil, da proti temu ne bo deloval. Kongres se je končal 5. decembra 2020 z razglasitvijo volilnih izidov. Karl Erjavec je prejel 146, protikandidat Srečko Felix Krope pa 71 glasov. S tem rezultatom je Erjavec po 10 mesecih spet prevzel vodenje stranke.
Erjavec je v ponedeljek po kongresu opravil pogovor s poslansko skupino. Sporočil je, da v Janševi vladi kot minister ne bo sodeloval, saj da si v tretje tega več ne želi. Priznal je, da je vlada ustrezno uresničila zaveze iz koalicijske pogodbe, a da ga motijo stvari, ki nanjo niso vezane. V javnost so nekaj dni po Erjavčevi ponovni izvolitvi prišle informacije o njegovem aktivnem delu na izstopu iz koalicije, ki naj bi ga predlagal tudi poslanski skupini, a ga je ta zavrnila. Robert Polnar je naslednji dan potrdil, da imajo štirje poslanci pripravljene izstopne izjave iz DeSUS, če se Erjavčeve težnje ne bi umirile, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi. Ob tem bi poslanci ustanovili lastno poslansko skupino nepovezanih poslancev.
17. decembra 2020 je Erjavec sklical izvršni odbor in svet stranke, ki sta se odločila za izstop iz vladne koalicije in sicer še tisti dan. Poleg tega sta organa potrdila predlog izključitve poslanca Roberta Polnarja. Strankina ministra Tomaž Gantar in Jože Podgoršek sta ostala na položaju in njuno usodo predala v roke predsednika vlade. Organi stranke so s tem izigrali statut stranke, saj ta veleva, da morajo ministri ob odhodu stranke iz vlade odstopiti, sicer se jih izključi. Gantar je naslednji dan, 18. decembra 2020, odstopil sam. Organi stranke so Erjavca podprli za mandatarja Koalicije ustavnega loka. Premier Janša je stranko pozval, da se do 3. februarja izjasni o svoji poziciji oz. podpori vladi. Erjavec je sklical sestanek s poslansko skupino in po njem sporočil, da bo ta podprla ponovno vložitev nezaupnice, ki jo je Erjavec z desetimi poslanskimi podpisi napovedal za 10. januar 2021. Vodja poslanske skupine Franc Jurša je povedal, da DeSUS "ne bo ekstremna opozicija". 11. februarja 2021 je na Gospodarskem razstavišču zasedal izvršni odbor stranke, ki pa se ga niso udeležili poslanca Ivan Hršak in Branko Simonovič ter kmetijski minister Jože Podgoršek. Svet je na zasedanju sklenil, da bo stranka enotno sledila sklepom izvršnega odbora in sveta stranke.
Glasovanje o nezaupnici je potekalo 15. februarja. Nezaupnico je podprlo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic je bilo neveljavnih, ostali pa glasovnic niso prevzeli. Nezaupnica s tem ni uspela. V javnosti se je kasneje ugibalo o tem, da Erjavca niso podprli lastni poslanci. Nihče od njih tega ni potrdil ali zanikal, Erjavec pa je napovedal konsolidacijo stranke in pripravo na volitve. Po pogovoru s poslanci, je Erjavec 24. februarja sporočil, da DeSUS ne bo član Koalicije ustavnega loka (KUL) ampak "zmerna opozicija":
V začetku marca se je Erjavec zaposlil kot pomočnik direktorja v podjetju Iskratel, 10. marca pa je svetu stranke najavil svoj odstop z mesta predsednika DeSUS in takoj izstop iz nje. Z njim je odstopila tudi podpredsednica Irena Majcen. Kot vršilec dolžnosti predsednika ga je nasledil podpredsednik stranke Anton Balažek. Ta je z mesta predsednika odstopil 31. marca, njegovo mesto je do strankarskega kongresa prevzela Brigita Čokl. Sam je prevzel njeno mesto podpredsednika.
2021-2022: Po izstopu Erjavca sličica|Predsednik stranke 2021-2023 Ljubo JasničVršilka dolžnosti predsednika Brigita Čokl je prvi dan po prevzemu funkcije članstvu poslala pismo, v katerem je med drugim okrcala poslance DeSUS: "Poslanci nočejo dojeti, da smo prestopili v opozicijo in so zavzeli neko svojo držo, ki je definitivno podkrepljena s strani vodilne stranke. Glede na to, da so naši poslanci izrazili, da ne mislijo nastopati na volitvah, je jasno, da želijo obdržati svoj mandat." Poslanska skupina pod vodstvom Franca Jurše je zahtevala preklic izjav Čoklove zoper poslansko skupino, sicer so napovedali sprožitev pravnih postopkov. Po pogovoru poslanske skupine z Brigito Čokl so 12. aprila sklenili, da bodo stranka sredine.
Ponovni volilni kongres stranke je potekal 19. junija 2021. Za mesto predsednika so se potegovali trije kandidati; Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc. Za predsednika je bil s 54 od 117 glasov izvoljen Jasnič, Krope jih je prejel 38, Žmavc pa 24. Za podpredsednico je bila izvoljena Julijana Bizjak Mlakar.