Jordan

Jordan (, ) je reka na Arabskem polotoku. Teče skozi Izrael, Palestino in Jordanijo. Jordan velja za eno od svetih rek in je skoraj 200-krat omenjena v Svetem pismu.

Jordan se začenja pri sotočju rek Hasbani, Banias in Dan blizu v Antilibanonu pod goro Hermon. V pvem delu svojega toka ima kar precejšen padec. Po 75 km priteče v manjše močvirnato jezero Hula, ki leži nekoliko pod nivojem morja. Od tam teče Jordan naprej do Galilejskega jezera. Od tam odteka naprej proti jugu in se izliva v Mrtvo morje. V tem delu ima precej manjši padec, zato pred izlivom v Mrtvo morje oblikuje meandre. Tam se tok reke Jordan zaključi, saj Mrtvo morje nima odtoka, ampak se prazni z izhlapevanjem.

Etimologija Medtem ko je bilo predlaganih več hipotez o izvoru imena reke, je najbolj sprejeta ta, da izvira iz semitskega Yard|on - 'tok navzdol' <√ירד, kar odraža padec reke. Besede najdemo v aramejščini, hebrejščini in drugih semitskih jezikih. Prva zapisana uporaba imena se pojavlja kot Yārdon v staroegipčanskem papirusu Anastasi I., ki verjetno izvira iz časa Ramzesa II. . Zgodnje arabske kronike so reko imenovale Al-Urdunn.

Geografija Reka Jordan ima zgornji tok od izvirov do Galilejskega jezera in spodnji tok južno od tega vse do Mrtvega morja. V tradicionalni terminologiji se zgornji tok (ali večji del) običajno imenuje prehod skozi dolino Hula, v nasprotju z Zgornjo dolino Jordana; Galilejsko jezero, skozi katerega reka teče, je ločena enota; izraz Jordanska dolina je rezerviran za spodnji tok, ki ga napajata reki Jarmuk in Zarqa.

Nad svojim zgornjim tokom, ki ga napaja reka Hasbani, vanjo pritečeta Banias in Dan, se reka hitro spušča v 75-kilometrskem toku do nekdaj velikega in močvirnega jezera Hula, ki je nekoliko nad morsko gladino. Če zapustimo zdaj že precej izgubljeno jezero, gre skozi še bolj strm spust še 25 kilometrov navzdol do Galilejskega jezera, v katerega vstopi na njegovem severnem koncu. Jordan odlaga večino blata, ki ga nosi v jezero, ki ga zapušča blizu južnega roba. Na tem mestu je reka približno 210 metrov pod morsko gladino. Zadnji 120 kilometrski dolg odsek sledi tistemu, kar se običajno imenuje 'dolina Jordana', ki ima manjši naklon (skupni padec je še 210 metrov), tako da reka meandrira pred vstopom v Mrtvo morje, končno jezero približno 422 m pod morsko gladino, brez izliva. V tem zadnjem odseku od vzhoda vstopata dva glavna pritoka: reki Jarmuk in Zarka.

Njen odsek severno od Galilejskega jezera je znotraj meja Izraela in tvori zahodno mejo Golanskega višavja. Južno od jezera tvori mejo med Kraljevino Jordanijo (na vzhodu) in Izraelom (na zahodu).

Pritoki

Potoki, ki se združujejo, da bi ustvarili reko Jordan v njenem zgornjem porečju, so od zahoda do vzhoda: Iyyon (hebrejsko עיון Iyyon, arabsko دردره Dardara ali براغيث Braghith - na starih zemljevidih PEF (1871–77) kot Wadi el-Kharrar na območju Merj 'Ayun in Nahr Bareighit v spodnjem delu), vodotok, ki priteče iz Libanona. Hasbani (arabsko: الحاصباني Hasbani, hebrejskp שניר Snir ali Hatzbani), potok, ki izvira iz severozahodnega vznožja gore Hermon v Libanonu. Dan (arabsko اللدان Leddan, hebrejsko: דן Dan), potok, katerega izvir je tudi v vznožju gore Hermon. Banias (arabsko بانياس Banias, hebrejsko bodisi Banias ali חרמון Hermon), potok, ki izvira iz izvira pri Baniasu ob vznožju gore Hermon.

južno od Galilejskega jezera reka Jordan prejema vode nadaljnjih pritokov, od katerih sta glavni: Reka Jarmuk reka Zarka

Manjša pritoka v tem segmentu sta: Wadi al-Far'a Wadi Qelt

Zgodovina 19. stoletje V 19. stoletju so reko Jordan in Mrtvo morje z ladjo raziskoval predvsem Christopher Costigan leta 1835, Thomas Howard Molyneux leta 1847, William Francis Lynch leta 1848 in John MacGregor leta 1869. Celotno besedilo knjige F. F. Lyncha iz leta 1849 (Pripoved o odpravi ZDA na reko Jordan in Mrtvo morje – Narrative of the United States' Expedition to the River Jordan and the Dead Sea ) je na voljo na spletu.

20. stoletje

Leta 1964 je Izrael začel z obratovanjem črpalne postaje, ki je vodo iz Galilejskega jezera preusmerila na Nacionalni vodni prenosnik (National Water Carrier). Tudi leta 1964 je Jordanija zgradila prekop, ki je vodo iz reke Jarmuk, glavnega pritoka reke Jordan, preusmeril v Vzhodni kanal Ghor. Tudi Sirija je zgradila zbiralnike, ki lovijo vodo reke Jarmuk. Okoljevarstveniki krivijo Izrael, Jordanijo in Sirijo za veliko škodo ekosistema reke Jordan.

V današnjem času se vode uporabljajo za človeške potrebe od 70 do 90 %, pretok pa se je močno zmanjšal. Zaradi tega in visoke stopnje izhlapevanja Mrtvega morja, pa tudi zaradi industrijskega pridobivanja soli skozi ribnike, se Mrtvo morje hitro krči.

Izkopavanja Leta 2019 je bila med četrtimi arheološkimi deli na najdišču Betsaida-Juliaa v Beithabbaku (El-Araj) na severni obali Galilejskega jezera blizu mesta, kjer vstopa reka Jordan, odkrita Cerkev apostolov. Izkopavanje sta opravila profesor Mordechai Aviam s Kinneret College in prof. R. Steven Notley z Nyack College. Verjamejo, da je bila ta cerkev v bizantinskem obdobju zgrajena nad hišo bratov apostolov, imenovanih Peter in Andrej. Izkopali so le južne prostore cerkve. V nekaterih odkopanih prostorih so našli dobro zaščiten okrasni mozaični tlak, pozlačene steklene tesere, v nekaterih odkopanih prostorih so našli marmornat kor, okrašen z vencem. Po besedah profesorja Notleyja:

»Imamo rimsko vas, v vasi imamo lončenino, kovance, tudi kamnite posode, ki so značilne za judovsko življenje 1.stoletja, zato zdaj krepimo naš predlog in identifikacijo, da je El-Araj veliko boljši kandidat za Betsaido kot e-Tell.«

Glavni okoljski izzivi Zmanjšanje pretoka vode Pretok reke Jordan je bil nekoč 1,3 milijarde kubičnih metrov na leto; od leta 2010 v Mrtvo morje priteče le 20 do 30 milijonov kubičnih metrov na leto.

Onesnaženje Majhen odsek najsevernejšega dela Spodnjega Jordana, prvi ca. 3 kilometri pod Galilejskim jezerom je bil namenjen za krst in lokalni turizem. Najbolj onesnažen je 100 km nizvodni odsek - vijugav potok od sotočja z reko Jarmuk do Mrtvega morja. Okoljevarstveniki trdijo, da je praksa, da se kanalizacija in brakična voda izliva v reko, skoraj uničila njen ekosistem. Za reševanje Jordana bi rabili desetletja. Leta 2007 je FoEME reko Jordan poimenoval kot eno izmed najbolj ogroženih ekoloških območij na svetu, deloma zaradi pomanjkanja sodelovanja med Izraelom in sosednjimi arabskimi državami. "Endangered Jordan", Dateline World Jewry, World Jewish Congress, September, 2007

Vodna politika Nedavna literatura prikazuje vlogo asimetrije moči in diskurzov in pripovedi pri oblikovanju vodne politike v porečju reke Jordan.Hussein, Hussam, and Mattia Grandi. "Dynamic political contexts and power asymmetries: the cases of the Blue Nile and the Jarmuk Rivers." International Environmental Agreements: Politics, Law and Economics (2017): 1-20.

Ceste, prečkanja meje, mostovi

Ceste Cesta 90, katere del je dobil ime po Rehavam Zeevi, povezuje severni in južni del Zahodnega brega, ki ga je zasedel Izrael in je vzporedna z reko Jordan na zahodni strani.

Mejni prehodi (odprti mostovi) Obstajata dva mejna prehoda med Izraelom in Jordanijo, ki prečkata reko z mostom. Severni most, čez reko Jordan ali most šejk Hussein je blizu Beit She'ana; južni most, most Allenby (tudi most kralja Huseina), je v bližini Jeriha.

Mostovi (zgodovinski; sodobni – odprt in zaprt) Od severa do juga: Most Bnot Ya'akov (hebrejsko: Gesher Bnot Ya'akov, "Hčere Jakobovega mostu") je najbolj znan v Izraelu Arikov most na severnem koncu Galilejskega jezera; omogoča dostop do osrednjega Golanskega višavja, je bil ključnega pomena v vojnah 1967 in 1973 Al-Sinnabra, na mestu, kjer je v preteklosti reka iztekala iz Galilejskega jezera; arheologi so izkopali nekaj ostankov Jisr el-Majami' severno od Beit She'an / Beisan; zaprt Damiya ali Adamov most na pol poti med Jerihom in Beit She'an; zaprt Most kralja Abdulaha južno od mostu Allenby; zaprt

Pomen kot vodni vir

Do prvega desetletja 21. stoletja so bile vode reke Jordan največji vodni vir Izraela; v zadnjem času je to vlogo prevzela razsoljena morska voda iz Sredozemlja. Izraelski nacionalni vodni kanal, dokončan leta 1964, je več kot štiri desetletja dovajal vodo iz Galilejskega jezera v izraelsko obalno ravnico, dokler dolgotrajna suša ni pripeljala do opustitve te rešitve v korist razsoljevanja.

Jordanija dobi iz reke 50.000.000 kubičnih metrov vode, količino, ki je urejena z mirovno pogodbo iz leta 1994 z Izraelom . V preteklosti je bil eden glavnih vodnih virov v Jordaniji reka Jordan, s pretokom 1,3 milijarde m3 na leto. Toda potem, ko je Izrael leta 1953 zgradil Nacionalni vodni prekop in vodo preusmeril iz Galilejskega jezera v izraelske obalne nižine in južno puščavo, je tok reke Spodnji Jordan močno upadel. Količina 50 MCM na leto, ki jo Izrael zagotavlja iz Galilejskega jezera kot del mirovne pogodbe iz leta 1994, naj bi nadomestil to izgubo. Študija iz leta 2010 je pokazala, da se je reka Spodnji Jordan zmanjšala na 2 % njenega preteklega pretoka . Kvaliteta vode se je prav tako močno poslabšala, z visokimi stopnjami slanosti in onesnaženosti zaradi kmetijskih gnojil in neobdelanih odpadnih voda v Izraelu in na Zahodnem bregu.

Konflikti glede voda reke Jordan so bili dejavnik šestdnevne vojne, ko je Sirija leta 1965, v sodelovanju z Libanonom in Jordanijo poskušala preusmeriti del svojih vodnih površin Mehr, Farhang, "The politics of water," in Antonino Zichichi, Richard C. Ragaini, eds., International Seminar on Nuclear War and Planetary Emergencies, 30th session, Erice, Italy, 18–26 August 2003, Ettore Majorana International Centre for Scientific Culture, World Scientific Publishing Co. Pie. Ltd., 2004, p. 258, 259. Preusmeritvena dela bi zmanjšala razpoložljivost vode za Izrael za približno 35 %, celotna oskrba Izraela z vodo pa za približno 11 %.

Verski pomen Hebrejska Biblija

V hebrejski Bibliji je Jordanija omenjena kot vir rodovitnosti velike ravnice ("Kikkar ha-Yarden"), za katero pravijo, da jo zaliva kot "Gospodov vrt" (Geneza 13:10). V Bibliji ni rednega opisa Jordana; dani so le razpršeni in nedoločeni sklici nanjo. Jakob je prestopil čeznjo in njegov pritok, Jabbok (sodobni Al-Zarqa), na poti nazaj iz Harana (Geneza 32:11, 32: 23–24). Opaženo je, da je razmejitvena črta med "dvema plemenoma in pol plemenom" naseljenim na vzhodu (Numeri 34:15) in "devetimi plemeni in pol plemena Manasseh", ki so se pod vodstvom Jošue naselili na zahod (Jošua 13: 7, passim).

Nasproti Jeriha so ga imenovali »Jerihonski Jordan« (Numeri 34:15; 35:1). Jordan ima številne plitvine in ena izmed njih je znana kot kraj, kjer so mnoge Efraimiti pobili Jeftaji (Sodniki 12: 5–6). Zdi se, da gre za iste plitvine, ki so omenjene kot v bližini Bet-bare, kjer je Gideon čakal Midžance (Sodniki 7:24). Na ravnici Jordana, med Succothom in Zarthanom, so glinena tla, kjer je imel Salomon svoje livarne medenine (1 knjiga kraljev 7:46). V 2 Knjigi kraljev 6: 1-4 je dolina Jordana prikazana kot gozdna regija. Biblijski komentator Albert Barnes je predlagal, da so bila »drevesa v večini delov Palestine redka, v dolini Jordana pa obilna«. Barnes' Notes on 2 Kings 6, accessed 26 December 2017

Jordan

Źródło i licencja