Repentabor () je mesto in občina s 839 prebivalci v Tržaški pokrajini na Krasu v Italiji. Občina Repentabor obsega kraje Repen, Col in Fernetiči. Večina prebivalcev občine je slovenske narodnosti.
Poimenovanja Domačini si zelo prizadevajo za ohranjanje slovenskih imen krajev in ohranjane toponimov. Leta 2003 so z odobritvijo novega statuta občine dosegli, da so se poitalijančena imena krajev (Rupingrande, Zolla in Fernetti) vrnila v izvirno obliko: Repen, Col in Fernetiči. Le ime občine je ostalo nespremenjeno - Comune di Monrupino / Občina Repentabor.
Občina Repentabor Občina Repentabor je najmanjša občina v Tržaški pokrajini. Meri samo 12 km² in poleg Repna obsega še zaselek Fernetiči in vas Col.
Opis Občina leži tik ob italijansko-slovenski mêji in mejí na občino Sežana v Sloveniji. Obe občini sta povezovala dva mednarodna mejna prehoda: Sežana-Fernetiči in Voglje-Repentabor. Mednarodni mejni prehod Fernetiči je bil v času SFR Jugoslavije verjetno najbolj prometen mejni prehod z Italijo. Tudi danes ostaja ta koridor glavna prometna povezava med zahodno in jugovzhodno Evropo.
Občinski simboli Podoba župnijske cerkve, to je svetišča, posvečenega Mariji Vnebovzeti z obzidjem, ki se nahaja vrh griča Tabr nad vasjo Col, je tudi v občinskem grbu.
Znamenitosti Poleg taborne župnijske cerkve, kjer vsako leto na Veliki šmaren in ob godu zavetnika svetega rok (14., 15., 16. avgust) priredijo dobro obiskano tridnevno praznovanje duhovnega, kulturnega in enogastronomskega značaja, velja omeniti Kraško hišo v Repnu, med prireditvami pa Kraško ohcet, ki jo priredijo vsako drugo leto (ob lihih letih), včasih pa v daljšem presledku, ko je na razpolago poročni par, ki se zadnjo nedeljo v avgustu poroči v repentabrskem svetišču.
Repenske stene Repenske stene so kamniti osamelci visoki do 10 metrov, ki stojijo na vrhu klanca pod vzpetino Tabor ob cesti proti vasi Col. Sestavljeni so iz apnenca, ki je v glavnem sestavljen iz zdrobljenih lupin školjk vezanih s kalcitom. Stene so naravni pojav posebnega geomorfološkega pomena, ki so nastale zaradi kemičnega raztapljanja ob delovanju dežja in posebne geografske lege. Skale iz školjčnega apnenca so manj podvržene agresivnemu delovanju vode predstavljajo sedaj osamelce, medtem ko se je ostala bolj topna apnenčasta površina raztopila. Poleg tega se ti kamniti bloki nahajajo na vrhu prelaza, kjer je raztapljanje intenzivnejše: netopljivi ostanki karbonatnih kamnin ne ostanejo na mestu in zato povzročajo večjo višinsko razliko med školjčnimi apnenci in okoliško površino. Na enem od teh osamelcev je postavljena spominska plošča žrtvam fašizma.
Etnična sestava prebivalstva Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 77,3 % prebivalcev opredelilo, da so Slovenci.Thomas, Lee; Lokar A. (1977) Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy, Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.
Upravna členitev Je najmanjša občina v Tržaški pokrajini, s tremi zaselki: Col (sedež občine), Toponim »Zolla«, preklican leta 2003, je bil prisoten že v habsburški dobi (»Zolla« v Katastral Plan der Gemeinde GROSS REPPEN, Im Kustenlade Goerzer Kreis, Bezirk Duino, 1819 , list 6 od 10 – Državni arhiv Trst) Fernetiči/Fernetti in Repen. S potrditvijo novega občinskega statuta leta 2003 sta bili imeni Rupingrande in Zolla ukinjeni, s čimer sta bili na uradni ravni obnovljeni slovenski imeni Repen in Col. Ime Zolla se občasno na uradni ravni še vedno uporablja. Fernetiči namesto tega ohranjajo tako italijansko kot slovensko ime.
Na občinskih tablah so prisotne samo uradne različice imen.V romanu Giulia Angionija, Gabbiani sul Carso, Sellerio 2010, so nekateri najpomembnejši dogodki zapletene zgodbe, ki je običajno čezmejna (in vojaška) ob razpadu Jugoslavije v zgodnjih 1990-ih.
Zaselki in kraji Fernetiči (Fernetti): 172 preb. Repen (prej Rupingrande): 438 preb. Col (prej Zolla di Monrupino): 68 preb.
Sosednje občine
Svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete - župnijska cerkev 250px|sličica|levo Župnijska cerkev Svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete stoji na visoki vzpetini z imenom Tabor, nadmorski višini 418 m.
Zgodovina taborne cerkve Razvaline v okolici pričajo o burni preteklosti kraja. Na pobočju taborske vzpetine so še vidni ostanki gradišča iz sredine 2. tisočletja pr. n. št. V rimskem času je pod Taborom vodila cesta iz Trsta proti vzhodu. Iz tega časa so vidni ostanki obrambnega stolpa ob glavnem vhodu na Repen in ostanki trojnega obzidja na pobočju.
Na zahodnem vhodu v tabor je slovenski napis iz leta 1828, napisan v bohoričici, ki navaja, da je bil Tabor ponovno pozidan leta 911 - v času ogrskih vpadov. Repenska cerkev se prvič omenja v škofijski listini iz leta 1316. Listina navaja tudi (slovenska) imena nekaterih okoliških vasi in je dragocen dokument o nepretrganem življenju Slovencev v teh krajih. Prenovljeno in povečano cerkev je leta 1512 posvetil tržaški škof Peter Bonomo, prijatelj in mecen Primoža Trubarja. V času turških vpadov so cerkev obnovili in utrdili z obzidjem (o tem pričuje letnica 1559 na vhodu v župnišče).
Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1750, tedanjo gradnjo je vodil tomajski župnik Klepše.
Leta 1794 je tržaški škof Sigmund von Hohenwart cerkvi podaril oltarno sliko Marije, delo tržaške slikarke Marie Candido, ki še danes krasi glavni oltar. Poleg cerkve (znotraj obzidja) stojijo še[župnišče, mežnarija in srenjska hiša - stavba, ki je bila včasih sedež repenske srenje (oblika lokalne samouprave). Repen je bil včasih precej pomembna lokalna romarska točka. Za Veliki šmaren so se včasih proti Taboru vile številne procesije iz Trsta, Sežane in okoliških vasi ter drugih manjših krajev na Krasu. Obiskovalci radi obiščejo to svetišče iz verskih razlogov, pa tudi zaradi izrednega razgleda po Krasu, proti morju in proti Karavankam ter Alpam v daljavi. Vsako leto na Veliki šmaren in ob godu zavetnika svetega Roka (14., 15., 16. avgust) priredi župnijska skupnost dobro obiskano tridnevno praznovanje duhovnega, kulturnega in etnogastronomskega značaja, na kateri so posebna ponudba značilni kuhani štruklji.
Demografski razvoj
Jeziki in narečja V popisu prebivalstva leta 1971 se je večina prebivalstva opredelila kot materni govorci slovenščine.
Jezikovna porazdelitev (glavne skupine) 22,70 % maternih govorcev italijanščine, 77,30 % maternih govorcev slovenščine.
Po vladni oceni iz leta 1983 je bilo 64 % prebivalstva občine Monrupino slovensko govoreče.
Gospodarstvo Ena glavnih gospodarskih dejavnosti mesta je mednarodni promet in tovorni promet, z bližnjim tovornim središčem Fernetti.
Galerija
Sklici
Viri Bufon, Milan; Kalc, Aleksej Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, prva knjigaː Tržaška pokrajina Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Trst, Založništvo tržaškega tiska d.d., 1990, Petrič, Franci, Slovenske božje poti, Ljubljana, Družina, 2008. ISBN 978 961 222 692 3
Zunanje povezave
Cerkev in župnija Repentabor Repentabor (Kam - vodnik po Sloveniji) Monrupino (v angleščini)
Kategorija:Naselja na Tržaškem * Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo