Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju. V rabi sta dve definiciji. Po prvi je dielektričnost definirana kot razmerje gostote električnega polja D in jakosti električnega polja E v snovi, ki izpolnjuje ves prostor, kjer je električno polje:
Tako definirana dielektričnost ima enako enoto kot influenčna konstanta, A s V-1 m-1.
Po drugi definiciji je dielektričnost (tudi rêlativna dieléktričnost) brezrazsežna količina, definirana kot razmerje med gostoto električnega polja v snovi, ki izpolnjuje ves prostor, kjer je električno polje, in gostoto električnega polja v praznem prostoru, če dielektrik odstranimo iz električnega polja:
Tako definirana dielektričnost je brezrazsežno realno število, večje ali enako od 1. Mejni primer ε = 1 ustreza dielektričnosti vakuuma.
Dielektričnost je v splošnem tenzor, v izotropnih snoveh pa jo lahko nadomestimo s skalarjem.
V splošnem nam dielektrična konstanta pove kako močno se bo v snovi prerazporedil naboj ob prisotnosti zunanjega električnega polja. Večja kot je le ta, bolj močno se bodo ločili pozitivni in negativni naboji v snovi.
Kompleksna dielektričnost
V dielektriku z izgubami imamo v izmeničnem električnem polju opravka tako z ohmskim kot s premikalnim tokom. Sorazmernostno zvezo med gostoto električnega toka in jakostjo električnega polja obdržimo, če uvedemo kompleksno dielektričnost ε*:
Dielektričnost in lomni količnik
Dielektričnost skupaj z magnetno permeabilnostjo μ določa fazno hitrost razširjanja v elektromagnetnega valovanja v snovi:
V vakuumu velja zveza:
Pri tem je c hitrost svetlobe v praznem prostoru, ε0 influenčna konstanta in μ0 indukcijska konstanta.
V optiki navadno raje kot z dielektričnostjo in magnetno permeabilnostjo računamo z lomnim količnikom n, razmerjem med fazno hitrostjo razširjanja elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in hitrostjo razširjanja v snovi:
Pri tem sta ε in μ relativna dielektričnost in relativna magnetna permeabilnost.
V preglednici so navedene dielektričnosti nekaterih snovi pri 18 °C.
snov εr lomni količnik vakuum 1,0 1,0000 zrak 1,00059 1,0003 benzol 2,28 kalijev klorid 4,94 voda 80,1 1,333 voda (0 °C) 88,0 voda (100 °C) 55,3 glicerin 42,5 metanol 32,6 petrolej 2 porcelan 2-6 steklo 6-8 posebna keramika do 4000 suha zemlja 3,9 mokra zemlja 29 papir (suho) 2,0 les (suho) 2 - 6 guma 3,0 led (-20 °C) 16 amonijak (0 °C) 1,007
Kategorija:Elektrika in magnetizem Kategorija:Brezrazsežne količine Kategorija:Fizika kondenzirane snovi Kategorija:Fizikalne količine