Starod je obmejno naselje na Krasu v Občini Ilirska Bistrica.
V bližini je bil do vstopa Hrvaške 1. januarja 2023 v skupno schengensko območje, ko je bila mejna kontrola po 32. letih ukinjena,Policija tudi mejni prehod Starod.
Vas leži na sedlu med hriboma Gradina (793 m) in Grmada (796 m). Na Gradini se nahaja tudi registrirano arheološko najdišče s prazgodovinsko naselbino z dobro ohranjenim obrambnim sistemom, katerega kontinuiteta poselitve je segala še v antiko in v srednji vek. V vasi se nahajata dve cerkvi, podružnici Župnije Podgrad: pokopališka cerkev sv. Pavla ob glavni regionalni cesti in cerkev sv. Jožefa v središču vasi.Milan Orožen Adamič, Drago Perko, Drago Kladnik, Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1996, stran 289.
Po nekaterih domnevah naj bi bil Starod istoveten z nekdanjim rimskim trškim naseljem Stridon (latinsko Strido ali Stridonae), ki je bil rojstni kraj svetega Hieronima in katerega natančna lokacija ni več znana. Te domneve so izpeljane na podlagi primernosti geografske lege (glej Liburnijsko in Kraško domnevo v članku Stridon) in pa jezikoslovne analogije, saj so v obeh imenih Strido in Starod ohranjeni isti samoglasniki s, t, r, d v tem vrstnem redu. Temu navkljub Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, sodeč po srednjeveškem zapisu imena vasi Stergrad iz leta 1292, izvor imena izpeljuje iz izraza Stari grad, kar pa naj ne bi kazalo na grajsko stavbo, pač pa tako kot v primeru krajevnih imen Ivanji Grad in Volčji Grad na grad v starejšem pomenu besede, to je zid ali ograjen prostor.Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Modrijan, Založba ZRC, Ljubljana 2009, stran 394.
Krajani Staroda so svetemu Hieronimu v spomin na zahodno stran cerkve sv. Jožefa vzidali tudi spominsko ploščo. Domnevajo, da naj bi vidni ostanki na Gradini bili ravno ostanki antičnega Stridona.
Sklici
Glej tudi
seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Ilirska Bistrica