thumb|300px|right|New Orleans, Louisiana, po hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo. To je običajno naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih ali dolgo trajajočih padavin, naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Naravni dejavniki, ki vplivajo na nastanek poplav so še predhodna nasičenost tal z vodo in visoka podzemna voda, odtočne razmere na območju padavin (visok odtočni koeficient), kot so goloseki v gozdovih in gozdne vlake, nepropustne tlakovane površine v urbanih območjih. Do poplavljanja lahko pride tudi zaradi zajezenega odtoka na kraških poljih, zaradi zajezitev povzročenih s snežnim ali zemeljskim plazom, zaradi delovanja hudournikov, zaradi naravnega posedanja tal ali posedanja povzročenega z gospodarsko dejavnostjo (rudarstvo), dviga gladine podtalnice ali zaradi visoke morske plime. Poplava je najpogostejša zvrst naravne katastrofe, ki prizadene razvite države in države v razvoju.Llewellyn, str. 557.
Poplave se lahko pojavljajo skoraj vsako leto, to so poplave z veliko verjetnostjo nastanka (50 % in več) ter poplave z verjetnostjo nastanka 10 % (poplave z 10-letno povratno dobo), 5 % verjetnosti (20-letne poplave), 1 % verjetnost (100-letne poplave), 0,1 % verjetnosti (katastrofalne poplave s povratno dobo 1000 let). Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih predelih in neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal. Od rabe poplavnega prostora je odvisno ali so poplave negativen ali pozitiven naravni pojav (npr. večja rodovitnost tal) in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju določenih ekosistemov, poleg tega pa so bile redne poplave včasih ključnega pomena za razvoj prvih visokih civilizacij, kot je Stari Egipt.Gill, A. (2003). Ancient Egyptians: The Kingdom of the Pharaohs brought to Life. Harper Collins Entertainment.
V hidrologiji sta pojma poplava in povódenj ločena. Poplava je pogostejši in periodičen pojav, medtem ko je povodenj ujma, ki se dogodi redkeje in zapusti katastrofalne posledice.
Vzroki poplav Na zračne tokove in padavine vplivajo številni dejavniki, predvsem geografski dejavniki in okoliške vremenske razmere. Veliko število dejavnikov se prepleta med seboj in tako povzročajo različne vrste vremenskih razmer. Občasno ti dejavniki lahko medsebojno vplivajo na tak način, da se na enem področju zbere neobičajna količina vode. Na primer, razmere včasih povzročijo nastanek orkana, ki na svoji poti odlaga veliko količino dežja. Taka območja prejmejo več padavin kot običajno.
Ker se struge rek oblikujejo počasi, je njihova velikost sorazmerna s količino vode, ki se običajno kopiči na tem področju. Ko nenadoma območje prejme veliko večjo količino vode, običajno preplavi struge, in voda se prelije na okoliška zemljišča.
Poplave lahko nastanejo zaradi naslednjih vzrokov: V dokaj kratkem času lahko prizadene neko območje nenavadno veliko število deževnih neviht. V tem primeru so struge rek in potokov, ki vodo vodijo do oceanov, preplavljene. V zimskem času, na primer, je lahko ozračje nad oceanom toplejše od zraka nad kopnim, kar povzroči, da se zračni tok premika iz kopnega na morje. Toda poleti se zrak nad kopnim segreje in postane toplejši od ozračja nad oceanom. To povzroči, da se zračni tok obrne, tako da se iz morja dvigne več vode, ki se prenese na kopno. Ta sistem monsunskega vetra lahko povzroči obdobje intenzivnega dežja. Na nekaterih področjih, se lahko ta poplavljanja poslabšajo s preobilnim taljenjem snega. Plimovanje povzroči poplavljanje, ko se razširi doseg oceana v notranjost celine dlje kot je običajno. Do tega lahko pride zaradi vetra, ki morsko vodo potisne na obalo. Lahko je tudi posledica tsunamijev, ki jih prožijo zlasti premiki zemeljske skorje. Do poplave lahko pride zaradi zrušitve jezu. Jez zbira rečne vode v velikem rezervoarju, tako da človek odloča, kdaj povečati ali zmanjšati tok reke. Občasno se zbere za jezom več vode kot je predvideno in struktura jeza se pod pritiskom vda. Ko se to zgodi, se naenkrat sprosti ogromna količina vode. Ta povzroči val »steno«, ki potiska vodo čez zemljišče. Leta 1889 je tako prišlo do poplav v mestu Johnstown, Pensilvanija. Meščani so bili sicer opozorjeni, da prihaja poplava, vendar se veliko prebivalcev za opozorilo ni zmenilo. Ko jih je zadel val vode, je umrlo več kot 2000 ljudi v samo nekaj minutah. Pomemben dejavnik je sposobnost tal, da absorbira vodo. Ko je zemljišče prenasičeno (prepojeno z vodo) mora preostala voda odteči po površini. Nekateri materiali se nasičijo veliko hitreje od drugih. Na splošno velja, da kultivirana (obdelana) zemljišča slabše absorbirajo vodo od neobdelanih zemljišč. Najbolj nevarne poplave povzročijo ujme, kjer izjemno močne padavine povzročijo hiter in izjemno močan porast hudournikov, potokov in manjših rek. Ker je na enem območju zbrane veliko vode, se poplavne vode običajno premikajo z veliko silo. Hudourniška poplava je lahko uničujoča zlasti, ko nevihta odvrže velike količine dežja na gorskem področju. Voda se premika navzdol z veliko hitrostjo, in pred seboj podira vse kar ji pride na pot.
Vrste poplav Ločiti moramo običajne in redne poplave, ki se pojavljajo skoraj vsako leto, poplave s povratno dobo 10 do 20 let in katastrofalne poplave s povratno dobo 100 in več let.
Značilnosti poplav v Sloveniji thumb|right|275px|Poplave v Sloveniji leta 2010 (Vič, Ljubljana) Na podlagi glavnih značilnosti in območij pojavljanja v Sloveniji ločimo: hudourniške poplave, nižinske poplave, poplave na kraških poljih, morske poplave, mestne poplave, tehnične poplave. Vrste poplav v Sloveniji glede na značilnosti gradiva, ki ga vodni tok nosi s seboj: poplave prodonosnih rek, poplave rek s prodonosnimi in neprodonosnimi pritoki, poplave neprodonosnih rek izven krasa, poplave neprodonosnih rek na krasu.
V Sloveniji je ogroženo okoli 14,8 % celotnega ozemlja države (tj. 300.000 hektarjev). Na območju običajnih, rednih poplav živi okoli 7 % vseh prebivalcev, na območju katastrofalnih poplav pa 24 % vseh prebivalcev države. Poplave so pogostejše spomladi in jeseni.Slabe, D. (2007). "Zdravstveno varstvo v izrednih razmerah". V: Prva pomoč (str. 631); urednik Ahčan, U.G. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije.
Hudourniške poplave thumb|right|200px|Posledice hudournika, 2005, Pians, Avstrija thumb|right|200px|Jesenske poplave v mestu Alicante v Španiji, 1997 Pojavljajo se v gorskem in hribovitem svetu ter ob nekaterih večjih rekah. Kadar pride do hudourniških poplav vode najprej zelo hitro narastejo in potem hitro upadejo. So kratkotrajne in silovite, povzročajo pa jih razmeroma kratkotrajne in intenzivne padavine. Trajajo lahko od nekaj ur do nekaj deset ur. Imajo veliko rušilno moč in povzročajo veliko škodo. Vode prenašajo veliko proda, peska, mulja in drugi erozijski drobir, ki ga odlagajo na ravnini. Zaradi erozije v zgornjem toku in transporta gradiva lahko pride do močnega nasipanja v spodnjem toku. Prihaja do zamašitve pretoka in nato preboja ter nastanka močnejših poplavnih valov.
Hudourniki z veliko erozijsko močjo spodjedajo bregove, prestavljajo struge, odnašajo jezove in mostove ter uničujejo cela naselja. Zaradi naplavljanja gradiva na ravnice zmanjšuje rodovitnost obdelovalnih zemljišč. Ker hitro naraščajo prihaja do človeških žrtev.
Nižinske poplave Poplave ob rekah so naravni dogodek. Nižinske poplave so značilnost spodnjega toka večjih rek in nastanejo zaradi razlike v hitrosti dotekanja visokih vod ter pretočnih zmogljivosti rečnih strug. Običajno se pojavljajo sezonsko, ko se sneg tali in združuje s spomladanskim dežjem. Vode hitro pritečejo iz višjega sveta, prehitro zapolnijo struge in se razlijejo po ravnini, nato pa počasi odtečejo.
Poplave na kraških poljih Kraške poplave so posebna vrsta poplav, ki so značilna za kraški svet Slovenije. Nastopajo na kraških poljih, kadar je dotok na kraško polje večji kot podzemni odtok prek požiralnikov. Pojavljajo se redno, nastopijo počasi, voda pa stoji več dni ali tednov in počasi odteče skozi kraško podzemlje.
Morske poplave Morske poplave nastanejo ob kombinaciji visoke plime, nizkega zračnega tlaka, ko se gladina morja za kratek čas dvigne nad višino običajne visoke plime in preplavi obrežje.
Mestne poplave
Ena izmed največjih sprememb pri človekovem spreminjanju pokrajine je uporaba asfalta in betona, ki vode ne absorbirata. Skoraj vsa deževnica postane površinsko odtekajoča se voda. V urbanih okoljih, kjer ni dobrega odvodnega sistema, lahko pride do poplav, ker sistem ne požira zadostnih količin meteornih vod. Pojavljajo se ob kratkotrajnih ekstremnih padavinah. Njihova posledica so predvsem poplavljeni podvozi, podhodi in kleti ter vdor vode v kanalizacijske sisteme.
Podoben problem lahko nastane z rečnimi nasipi, ki preprečujejo poplavljanje. Te gradnje razširjajo naravne bregove rek, tako da lahko mimo njih steče veliko več vode. Učinkoviti so pri preprečevanju razlivanja vode na enem območju, kar pa po navadi povzroči probleme v nižje ležečih območjih kjer ni več nasipov. To območje dobi vse poplavne vode, ki bi se drugače že razlile v višje ležečih območjih. Druga nevarnost je, da se lahko rečni nasipi porušijo. Ko se to zgodi, velika količina vode v kratkem času steče na zemljišče. To pa lahko povzroči nevarne posledice poplav. thumb|right|200px|Glavna ulica v mestu Johnstown po poplavi zaradi zrušitve jezu, 1912
Poplave zaradi porušitve pregrad Pri porušenju umetne pregrade (jez) nastane poplavni val. Razlita voda zaradi velike energije sproščene vodne mase povzroči v prostoru veliko škodo in erozijo.
Na potresno ogroženih območjih ali ob obilnih padavinah lahko pride do zemeljskih plazov in skalnih podorov, zlasti v ozkih dolinah v gorskem svetu. Ustvari se plazovna pregrada, za katero že v nekaj dneh nastane jezero. Tako nastane dvojna nevarnost – jezero lahko zalije naselje nad njimi, ogrožena pa so tudi območja pod pregrado, saj se le-ta lahko poruši.
Posledice poplav Izhajajoč iz dejstva, da je poplava naravni pojav ločujemo tudi posledice poplav v prostoru. Ločimo območja poplavne nevarnosti (angl.: flood hazard) in območja poplavne ogroženosti (angl.: flood risk). O poplavni nevarnosti govorimo, kot o naravnem procesu, ki sicer preoblikuje prostor, ne ogroža pa ljudi ali njihovega premoženja. O poplavni ogroženosti pa govorimo takrat, ko je na območju poplavne nevarnosti prisoten človek (poselitev, intenzivno kmetijstvo, industrija). Stopnje ogroženosti merimo, glede na število prebivalcev, intenzivnost gospodarskih dejavnosti, prisotnost okoljsko problematičnih objektov, ter na prisotnost objektov pomembne kulturne dediščine na območju.
Jakost poplave ocenjujemo glede na dva dejavnika in njuno součinkovitost: višino vode (h) na območju, hitrost vode (v) na območju ter glede na njuno razmerje (h/v).
Primarna škoda thumb|285px|Notranjost hiše, uničene zaradi poplave (New Orleans) Poplave ogrožajo človeška življenja in materialne dobrine neposredno z delovanjem vodnega vala ali posredno, zaradi poškodb objektov in naprav, poškodb na pomembni infrastrukturi: električnih, plinskih in drugih napeljavah in podobno.
Ob katastrofalnih poplavah lahko pride tudi do drugih oblik škodljivega delovanja voda, kot so: Površinska, globinska in bočna erozija celinskih voda – površinska erozija pomeni odnašanje delcev s površine zemljišča; globinska erozija močno poglablja strugo, pobočja pa so zato strma, pogosto navpična ali celo previsna; bočna erozija se pojavi ko vodotok spodjeda breg na eni strani svoje struge, tako da material pade v strugo in razpade, istočasno pa se tok vode premika proti bregu, ki se spodjeda. Erozija morja – delovanje morja je omejeno na ozek pas kopnega, kjer morski valovi butajo ob obalo, jo izpodjedajo in rušijo. Večina erozijskih obal sestavljajo visoki, stenam podobni stmi do navpični odlomi - klifi. Morje nato odkrušen material nalaga v obalni ravnici.