thumb|240px|Pogled na pristanišče Hanija () je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture. Leži ob severni obali otoka, okoli 70 km zahodno od mesta Retimno in 145 km zahodno od Herakliona. Leta 2001 je imelo mesto uradno 55.838 prebivalcev. V širšem območju mesta živi okoli 70.000 ljudi. Hanija je bila glavno mesto otoka Kreta od leta 1841 do 1971.
Geografija Lokacija thumb|240px|left|Pristanišče v Hanijskem zalivu thumb|240px|Panorama Hanije Mesto Hanija je na severni obali otoka Kreta, približno 100 kilometrov zahodno od današnje prestolnice otoka Heraklion. Do leta 2010 je bila občina Hanija po površini najmanjša od prefektur, saj je bila skoraj izključno omejena na urbano območje. Hanija je bila do leta 1971 upravno središče celotnega otoka. Danes je mesto prevladujoča metropola zahodne Krete z več kot tretjino prebivalcev regije.
Kretsko morje severno od otoka med polotokoma Rodopou in Akrotiri tvori Hanijski zaliv, na jugovzhodni strani katerega je bilo ob ožini zgrajeno pristaniško mesto Akrotiri. Vzhodno od ožine je Zaliv Soda, naravno pristanišče, zaščiteno s polotokom Akrotiri. Južno od Hanije se notranjost vztrajno dviguje in tvori pregrado proti južni obali z gorovjem Bele gore (Lefka Ori), ki se ob jasnem vremenu dobro vidi na celi Kreti.
Sosednje občine Do leta 2010 je občino Hanija sestavljalo le ožje mestno območje in je na vzhodu in jugovzhodu mejila na občini Akrotiri in Souda. Zahodno od mesta je ležala občina Nea Kydonia. Južno predmestje, ki meji na zaprto urbano ureditev v smeri hitre ceste (Nova cesta) je že pripadalo občini Eleftherios Venizelos.
Leta 2010 so bile občine Akrotiri, Eleftherios Venizelos, Keramia, Nea Kydonia, Souda in Theriso združene z mestom Hanija v občino Hanija. Od takrat občina na vzhodu meji na občino Apokoronas, na jugu na Sfakia in na zahodu na občino Platanias. Hanija je ponovno pridobila svoj pomen kot pristaniško mesto z vključitvijo Souda. Vse trajektne linije s ciljno destinacijo Hanija vodijo v globoko naravno pristanišče Zaliv Souda (), saj ima mestno pristanišče Hanija premajhno globino vode za večje ladje.
Mestna struktura thumb|240px|okrožje Kastelli Območje mesta Hanije je razdeljeno na okrožja Halepa, Evraiki, Kastelli, Kumkapi, Nea Hora, Splantzia in Topanas.
Podnebje Kreta ima mediteransko podnebje z blagimi, deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Med različnimi regijami otoka so velike podnebne razlike. Na primer, povprečne temperature na južni obali so nekoliko toplejše kot na severni, v gorskih predelih pa so na splošno nekoliko hladnejše. Manj padavin je tudi na vzhodu in jugu otoka kot v središču, zahodu in severu. Zaradi visokih gora Krete se vremenske razmere pogosto hitro spreminjajo in nastajajo vetrovi, ki se okrepijo tudi v orkanske nevihte.
Hanija je na zahodno severni obali otoka Kreta. Podnebje tukaj velja za zmerno ter toplo in suho. Od maja do septembra skorajda ni padavin, na splošno sonce sije 70 odstotkov dni v letu. V nekoliko hladnih zimskih mesecih od novembra do marca so možne snežne padavine na Bele gore južno od Hanije, ki le zelo redko dosežejo ravnice na severni obali. Snežna odeja v gorah ostane do konca maja. Vroči in suhi poletni meseci pomenijo, da vegetacija, ki je zaradi vlažne zime in tople pomladi brez umetnega namakanja na otoških ravnicah bujno rasla, ovene.
Mestna pokrajina
Mesto Hanija lahko razdelimo na dva dela: staro mesto in sodobno mesto, ki je večje. Staro mestno jedro je poleg starega pristanišča in je matrica, okoli katere se je razvilo celotno urbano območje. Nekoč je bilo obdano s starimi beneškimi utrdbami, ki so jih začeli graditi leta 1538. Od njih sta se ohranila le vzhodni in zahodni del. Z juga se staro mesto nadaljuje z novim, s severa pa je fizična meja morje. Središče sodobnega mesta je območje, ki se razteza ob starem mestnem jedru in predvsem proti jugu.
Staro mesto Meje starega mestnega jedra so delno porušeno staro beneško obzidje in to je bila zibelka civilizacij, ki so se razvile na tem območju. Osrednji del starega mesta se imenuje Kasteli in je bil naseljen že od neolitika (starodavna Kidonija). Je na manjšem griču tik ob morju in je že od nekdaj idealno mesto za naselje zaradi svoje varne lege, lege ob pristanišču in bližine rodovitne doline na jugu. Danes je nekoliko bolj miren kot sosednji predeli zahodnega dela okraja. Tudi četrt Splantzia (zraven vzhodnega dela Kasteli) je večinoma nedotaknjena.
Glavni trg starega mestnega jedra (zraven zahodnega dela Kastelija) je trg Eleftherios Venizelos, znan tudi kot Syntrivani (iz turščine şadırvan 'vodnjak'). Je središče turistične dejavnosti na tem območju. Poleg tega (na zahodni strani) leži okrožje Topanas, ki je bilo krščanska četrt v osmanskem obdobju. Ime izhaja iz beneškega skladišča streliva (turško tophane), ki je bilo tam. Judovska četrt (Evraiki ali Ovraiki) je bila severozahodno od starega mesta, za pristaniščem in znotraj meja Topanasa. Območje Topanas ima veliko ozkih uličic in starih stavb, od katerih so bile nekatere obnovljene kot hoteli, restavracije, trgovine in bari. Zaradi tega je priljubljen kraj predvsem v toplem obdobju (april–oktober). Pozimi še vedno ostaja središče aktivnosti (predvsem nočnega življenja).
Zelo značilen del starega mestnega jedra je samo pristanišče in na splošno obala. Akti Tompazi, Akti Kountouriotou in Akti Enoseos (marina) imajo številne zgodovinske stavbe in nočno življenje. Glavna ulica, ki združuje sodobno mesto s starim mestom, je ulica Halidon.
Sodobno mesto V sodobnem delu Hanije živi in dela večina domačinov. Je manj tradicionalno kot staro mestno jedro, vendar še vedno obstajajo območja, ki so zgodovinsko zanimiva.
Najstarejše okrožje (zgodnje 18. stoletja) sodobnega mesta je Nea Hora (kar pomeni 'novo mesto'), ki je onkraj zahodnega dela starega mesta. To je območje v razvoju z ozkimi starimi pasovi, ki vodijo do majhnega ribiškega pristanišča.
Okrožje Koum Kapi (Benečani so ga najprej poimenovali Sabbionara, kar pomeni 'Vrata peska', enako kot Koum Kapi), ki je za obzidjem v vzhodnem delu starega mesta, je bilo tudi eno prvih krajev, ki so bili naseljeni zunaj obzidja. Sprva je bil dom »Halikoutov«, skupine beduinov iz severne Afrike, ki so se tam naselili v zadnjih letih osmanske oblasti. Danes je to območje v razvoju s številnimi kavarnami, bari in restavracijami na plaži.
V istem obdobju je okrožje Halepa začelo rasti vzhodno od mesta in je bilo nekoč dom lokalne aristokracije. Nekatere zgodovinske stavbe na tem območju (vključno s starimi veleposlaništvi tujih držav) so bile v zadnjih desetletjih 20. stoletja uničene ali zapuščene in šele pred kratkim se je pokazalo nekaj zanimanja za obnovo preostalih.
Druge zgodovinske stavbe na tem območju so hiša Eleftheriosa Venizelosa (zgrajena 1876-1880), staro francosko šolo (zdaj v lasti Tehnične univerze na Kreti, v kateri je Oddelek za arhitekturo), cerkev Agia Magdalini (zgrajena 1901-1903), 'Palača' (zgrajena 1882, hiša princa Jurija v obdobju kretske neodvisnosti) in cerkev Evangelistria (zgrajena 1908–1923). Del morskega območja Halepa se imenuje Tabakaria, kjer je edinstven arhitekturni kompleks starih usnjarskih hiš.
Poleg prej omenjenih starejših okrožij sodobnega dela mesta je bilo v 20. stoletju razvitih več novih stanovanjskih območij, kot so Agios Ioannis, Koumbes, Lentariana, Pachiana in Pasakaki. V delih mestnega središča prevladujejo brezbarvne srednje visoke blokovske stavbe, značilne za obdobje urbanizacije Grčije (1950–1970). Še vedno pa je nekaj neoklasicističnih hiš, zlasti v vzhodnem delu Hanije. Obstaja nekaj parkov in več športnih igrišč, najpomembnejša sta stadion Venizeleio in bazen v Nea Hori. Pokrita tržnica iz leta 1913 (»Agora«) je na robu starega mestnega jedra in je priljubljena med turisti in domačini. Nekateri drugi pomembni kraji novejšega mestnega območja so sodna hiša (Dikastiria, zgrajena pozno v 19. stoletju), javni vrtovi (Kipos, ustanovljen leta 1870), vrtni stolp z uro (Roloi, zgrajen leta 1924–1927), Episkopska rezidenca (škofovska rezidenca, Despotiko, zgrajena v začetku 19. stoletja) in hiša Manousosa Koundourosa (zgrajena leta 1909), Kulturni center (Pnevmatiko Kentro). Osrednji največji trgi v Haniji so Tržni trg (»Agora«), Trg Sodne hiše (»Dikastiria«) in »Trg 1866«.
Od 1990-ih je prišlo do močnega premika prebivalcev Hanije proti predmestjem, pa tudi proti območjem okoli mesta, ki so bila nekoč podeželska, predvsem okoli Kounoupidiane na polotoku Akrotiri.
Zgodovina Antika
Prvi sledovi poselitve starega mestnega okrožja Kastelli segajo v neolitsko dobo 3400 do 3000 pr. n. št.. Zaradi tega je Hanija eno najstarejših stalno naseljenih naselij v Evropi. Kot mesto je bilo zgrajeno v minojski 'predpalačni dobi' (3000–1900 pr. n. št.) pod imenom Kudonija, od koder izvira kasnejše starogrško ime Kidonija (po Tabuli Peutingeriani: Cydonia). Ime Kudonija (ku-do-ni-ja) je prvič dokumentirano v Linearni pisavi B na glineni tabli iz Knososa. Po starodavni tradiciji je mesto ustanovil mitski kralj Minos in ga poimenoval po Herosu Kidonu, sinu Apolona in poimenovan po Akakalis, Minosovi hčerki.Dr. Antonis Sp. Vassilakis (arheolog): "Kreta", založnik I. Mathioulakis & Co. Nekateri pomembni arheološki dokazi o obstoju tega minojskega mesta pod nekaterimi deli današnje Hanije so bili najdeni z izkopavanji v okrožju Kasteli v starem mestnem jedru. Zdi se, da je bilo to območje poseljeno že od neolitika. thumb|240px|Minojska izkopavanja na hribu Kasteli
V »novem« in »postpalacijskem« minojskem obdobju (1600-1100 pr. n. št.) je bila Kudonija uspešno mesto z velikimi samostojnimi bivalnimi hišami med ulicami in trgi in najverjetneje s palačo kot središčem. Dejstvo, da v Haniji niso našli minojske palače, je verjetno posledica dejstva, da naselje ni bilo nikoli zapuščeno in so poznejše generacije svoje stavbe gradile predvsem z gradbenim materialom, ki so ga pridobivali iz starejših stavb v mestu. Kudonija je imela pomembne lončarske in trgovske povezave z Egiptom, Ciprom in Palestino. Tudi v času, ko so večino kretskih palač uničile Mikene, je mesto poleg Knososa preživelo precej nepoškodovano, čeprav je bilo verjetno ponovno zgrajeno, saj je bilo okoli leta 1450 pr. n. št. prepoznavno kot območje uničenja. Arheološka najdišča minojske kulture so večinoma na hribu Kasteli, na 550 m² pri Odos Kanevaro, nekropola je bila pred južnim in vzhodnim delom takratnega mesta na območju Mazali in na območju današnjega stadiona.
Po letu 1400 pr. n. št. je prevladovala mikenska kultura celinske Grčije. Do izmenjave obeh kultur, minojske in mikenske, je prišlo že pred mikenskim osvajanjem otoka od leta 1450 pr. n. št. naprej. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da je npr. Knosos ni bil uničen kot druge palače na Kreti, ker je bilo tam že veliko število ahajskih kolonistov, ki so poskrbeli, da je bilo mesto hitro predano. Enako bi lahko veljalo tudi za severozahodno trgovsko metropolo Kudonijo.
Medtem ko druge minojske palače po njihovem uničenju niso bile nikoli več zasedene, so ahajsko-mikenski vladarji vladali v Knososu in morda tudi v pristaniškem mestu, ki se danes imenuje Kidonija na območju današnje Hanije. [http: //www.kreta-reise.info/Hauptseiten/museum.htm Minojska kultura, postpalacialno obdobje (kreta-reise.info)] Multikulturno mesto je ostalo tudi po postopnem propadanju mikenske kulture in začetku dorskega priseljevanja na Kreto. V Odiseji, ki jo pripoveduje Homer, ki je postavljena v to obdobje, je Kidonija omenjena dvakrat.