Podlesje (kočevarsko/nemškoVerdreng, poslovenjeno Ferdreng)Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 38. Ferenc, Mitja. 2007. Nekdanji nemški jezikovni otok na kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej, p. 4. je skoraj popolnoma opuščeno naselje v občini Kočevje. Podlesje je bilo pred 2. svetovno vojno naseljeno s Kočevarskimi Nemci, ki pa so bili med vojno izseljeni. V opuščenem Podlesju so slovenski komunisti po vojni organizirali žensko delovno taborišče za politične zapornice.
Ime Po izselitvi Kočevarjev je bilo ime naselja leta 1955 spremenjeno iz nemškega Verdreng oz. poslovenjenega Ferdreng v Podlesje Savnik, Roman, ed. 1971. Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. p. 236–237.. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega "Zakona o imenovanju krajev in označevanju trgov, ulic in stavb" iz leta 1948, kot del široke kampanje povojnih komunističnih oblasti, da se iz toponimov na ozemlju Slovenije odstranijo nemški elementi.Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.Urbanc, Mimi & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Cerkev Lokalna cerkev, posvečena Sv. Janezu Krstniku, je bila baročna stavba iz 18. stoletja, zgrajena na mestu zgodnejšega sakralnega objekta. Razstreljena in uničena je bila po letu 1952. Podobna usoda je med letoma 1952 in 1955 doletela tudi bližnjo kapelico iz zgodnjega 17. stoletja, posvečeno Mariji, na Verdrenški gori (znani tudi kot Verderbška gora) severno od naselja.Slovenian Ministry of Culture register of national heritage reference numbers ešd 2750 & 2751Verdreng (Podlesje) Sam vrh, na katerem je stala kapelica, se je sicer pred vojno imenoval tudi Dekličina gora in se v ljudski govorici občasno še omenja pod tem nazivom.Virgin's Mount at Geopedia Vrh je bil po vojni preimenovan z namenom, da bi se zabrisale vse religiozne asociacije.Žajdela, Ivo. 1991. Komunistični zločini na Slovenskem. Ljubljana: ČZP Novo jutro, p. 117.
Zgodovina Med 2. svetovno vojno so vas v avgustu 1942 požgale vojaške sile fašistične Italije.
Po 2. svetovni vojni so v Podlesju slovenske komunistične oblasti organizirale žensko taborišče za prisilno delo za politične zapornice.Žajdela, Ivo. 1990. "Gotenica - velika prevara?" Tribuna 11: 14–15.Mikola, Milko. 2006. Dokumenti in pričevanja o povojnij delovnih taboriščih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, p. 114.Maša za bivše taboriščnice in taboriščnike (Mass for Former Camp Inmates) Mrvič, Irena. 1999. "Taborišče." Enciklopedija Slovenije, vol. 13 (Š–T), pp. 177–179. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 179. Zapornice so bile obsojene na opravljanje "družbeno koristnega dela" v koncentracijskem taborišču. Leta 1949 je bilo v taborišču zaprtih okoli 600 žensk , in to v zelo slabih higienskih pogojih.Gabrič, Aleš, Polona Kekec, & Brigita Rajšter. 2000. Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner: pogumna, da je bila drugačna. Ljubljana: Nova revija, p. 165. Kasneje je bilo taborišče razpuščeno, interniranke pa preseljene v koncentracijsko taborišče na Škofjeloškem gradu, kjer so jih postopoma izpustili.Žajdela, Ivo. 1991. Komunistični zločini na Slovenskem. Ljubljana: ČZP Novo jutro, p. 123.
Viri
Zunanje povezave Podlesje on Geopedia Pre–World War II map of Podlesje with oeconyms and family names
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Kočevje Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji Kategorija:Kočevarji