Belica (znanstveno ime Hierophis gemonensis, prej znana kot Coluber gemonensis) je vrsta kače iz družine gožev (Colubridae). Razširjena je v Italiji, Grčiji (vključno z grškimi otoki) in v večini balkanskih držav, natančneje v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Severni Makedoniji, Srbiji in Sloveniji. Njeni naravni habitati so sredozemski tipi grmičastega rastlinstvo, pašniki, nasadi in podeželski vrtovi. V delih svojega območja razširjenosti je ogrožena zaradi izgube habitatov, vendar jo IUCN v celoti uvršča v kategorijo najmanj ogroženih vrst.
Opis Belica je vitka kača z gladkimi luskami. Običajno je krajša od enega metra, izjemoma pa lahko doseže dolžino do 130 cm. Glava je precej jasno ločena od telesa in ima izrazite oči z okroglimi zenicami. Glava in sprednji del telesa sta olivno siva ali rumenkasto rjava, s temnimi lisami, ki jih ločujejo svetlejša območja in lahko tvorijo nepravilne prečne pasove. Na nekaterih luskah so pogosto prisotne majhne bele pikice. Proti zadnjemu delu telesa so temne lise navadno razporejene v vzdolžne črte, kar daje kači progast videz. Trebušna stran je belkasta ali bledo rumena, z nekaj lisami ob straneh vratu in včasih tudi drugod. Okoli sredine telesa ima navadno 19 hrbtnih lusk, od 160 do 187 trebušnih lusk ter od 80 do 116 parov podrepnih lusk.
Mladiči so popolnoma podobni mladičem črnice. Edini znak, po katerem ju ločimo je število trebušnih ploščic. Teh ima črnica več kot 190, belica pa manj kot 186.
Je dnevna in večinoma talna vrsta kače, čeprav se občasno vzpenja tudi po nizkem rastlinju. Je hitra in okretna. Prehranjuje se s kuščarji, večjimi žuželkami, kot so kobilice, mladiči ptičev v gnezdih ter majhnimi sesalci. Samice izležejo legla s štirimi do desetimi ovalnimi jajci, velikimi približno 30x17 mm. Pozimi hibernira v skalnih razpokah, rovih živali ali gospodarskih poslopjih, včasih si prezimovališče deli več kač.
Razširjenost in habitat V Sloveniji je dokaj redka kača. Razširjena je južneje na Balkanskem polotoku in v Italiji, v Sloveniji pa je severna meja njene razširjenosti. Poznanih je le nekaj najdišč s Primorske.
Belica je razširjena v skrajnem severovzhodnem delu Italije, na območju nekdanje Jugoslavije, v Albaniji ter v celinski Grčiji, pa tudi na številnih otokih. Prisotna je tudi na Kreti, Jonskih otokih, Eubeji, Kiteri in Karpatosu. Njegov značilni življenjski prostor obsega kamnita območja, melišča, grmišča, odprte gozdove, cestne brežine in ruševine.
Varstveni status Belica ima široko območje razširjenosti in je na večjem delu svojega areala pogosta vrsta. Kljub temu je bila vrsta izpostavljena določeni izgubi habitatov zaradi kmetijstva, požarov in onesnaževanja. Vendar jo je Svetovna zveza za varstvo narave uvrstila v kategorijo najmanj ogrožena vrsta.
V Sloveniji je varovana z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.
Sklici
Kategorija:Goži Kategorija:Kače Slovenije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1768