Charles Dillon Perrine, ameriško-argentinski astronom, * 28. julij 1867, Steubenville, Ohio, ZDA, † 21. junij 1951, Villa del Totoral, Argentina.
Življenje
Perrine je od leta 1893 do 1909 deloval na Observatoriju Lick v Kaliforniji. Leta 1889 je opazoval popolni Sončev mrk in se je v tem času zelo izpopolnil v astrofotografiji. Med letoma 1909 in 1936 je bil predstojnik Argentinskega nacionalnega observatorija v Argentini (danes se imenuje Astronomski observatorij Cordoba oziroma Observatorio Astronomico de Córdoba). Umrl je v kraju Villa General Mitre, ki so ga pozneje preimenovali v Villa del Totoral v Argentini.
Odkritja
Perrine je na Observatoriju Lick meril Sončevo paralakso s pomočjo asteroida Eros ob opoziciji.
V letu 1901 sta skupaj z Georgom Ritcheyem v meglici okoli zvezde Nova Perseja 1901 opazila gibanje, ki je bilo navidezno hitrejše od svetlobe.
V letu 1904 je odkril Jupitrov naravni satelit Himalijo, v letu 1905 še naravni satelit Elaro. Takrat so naravna satelita označili z Jupiter VI in Jupiter VII, v letu 1975 sta dobila sedanji imeni.
Sodeloval je tudi pri odkritju kometa 18D/Perrine-Mrkos.
Priznanja
Nagrade
Perrinu je leta 1897 Francoska akademija znanosti podelila Lalandovo nagrado. V letu 1904 so ga izbrali za dopisnega člana Kraljeve astronomske družbe (RAS).
Poimenovanja
Češki astronom Antonín Mrkos je po njem imenoval asteroid 6779 Perrine.
Zunanje povezave
Jorge Bobone, CHARLES D. PERRINE, Publications of the Astronomical Society of the Pacific, V63, N374, str. 259
Kategorija:Rojeni leta 1867 Kategorija:Umrli leta 1951 Kategorija:Ameriški astronomi Kategorija:Argentinski astronomi Kategorija:Odkritelji kometa Kategorija:Prejemniki Lalandove nagrade Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni