Štajerska (; arhaično slovensko Štajer ali Štirsko) je zvezna dežela Avstrije. S 16.400 kvadratnimi kilometri je po površini je druga največja dežela (za Spodnjo Avstrijo), po prebivalstvu (1.270.000 leta 2026) pa četrta (za Dunajem, Spodnjo in Zgornjo Avstrijo). Meji na pet avstrijskih zveznih dežel: na Koroško na zahodu in jugozahodu, na zahodu na Salzburško, na severozahodu na Zgornjo Avstrijo, na severovzhodu na Spodnjo Avstrijo in na vzhodu na Gradiščansko. Na jugu pa meji na edino tujo državo, Slovenijo, natančneje slovensko Štajersko, v katero se med Muro, ki je glavna "os" te avstrijske dežele (delno pa tudi mejna reka med Avstrijo in Slovenijo) ter Prekmurjem ozemeljsko koničasto 'zajeda' v Radgonskem kotu.

Najvišji vrh dežele je Hoher Dachstein z 2995 m nadmorske višine na meji z Zgornjo Avstrijo na severozahodu.

Glavno mesto in edino s posebnim statutom v tej deželi je Gradec (), ki je z okoli 300.000 prebivalci drugo največje mesto v Avstriji. Drugo največje mesto Leoben je s 25.000 prebivalci kar 12-krat manjše v primerjavi z Gradcem, sledijo Kapfenberg, Bruck an der Mur (slovensko Most na Muri), Knittelfeld, Vojčperk, Köflach, Judenburg, Liezen, Mürzzuschlag, Hartberg, Zeltweg, Bad Aussee, Fürstenfeld, Schladming, Murau, Gröbming, ...

V južnem delu te avstrijske dežele sta nekoliko večji mesti Lipnica () in Lonč (), manjša središča so še Vrbna (), Radgona (), Ivnik (), Ščavnica (), Cmurek ().

Geografija Zgodovinska dežela Štajerska je obsegala tri zgodovinske pokrajine (dežele) z istim imenom, ki so zdaj tako del Slovenije, kakor sodobne Republike Avstrije: sličica|300x300_pik|

Zgornja Štajerska () obsega severne in severozahodne predele današnje zvezne dežele, na severu jo omejuje deželna meja, na jugu pa sega do Štajerskega Robnega hribovja () južno od dolin reke Mure in Murice. Razdeljena je na pet okrajev: Liezen, Murau, Murtal, Leoben in Bruck-Mürzzuschlag. Slednja dva (Leoben in Bruck-Mürzzuschlag) tvorita t.i. "Visoko Štajersko" (Hochsteiermark). Središče Zgornje Štajerske je v Leobnu. Srednja Štajerska () obsega osrednji ter južni del dežele vključno z Gradcem, ki je njeno središče. Razdeljena je na Zahodno Štajersko (), ki leži južno in zahodno od reke Mure, ter Vzhodno Štajersko (), ki pa leži vzhodno od Mure. Za območje med Zahodno in Vzhodno Štajersko, ki vključuje tudi sam Gradec, se je po prvi svetovni vojni začel uporabljati izraz Osrednja (Srednja) Štajerska (), katerega pa ne smemo pomešti z zgodovinsko pokrajino Srednjo Štajersko z istim imenom. Za južni del dežele okoli Lonča, Lipnice in Radgone se danes uporablja izraz Južna Štajerska (). Spodnja Štajerska () je danes del Slovenije in obsega celotno območje slovenske pokrajine Štajerske. Na severu jo omejuje državna meja z Avstrijo, na jugovzhodu državna meja s Hrvaško, na severvzhodu reka Mura, na zahodu pa meji na Koroško, Dolenjsko in Gorenjsko. Njena neuradna prestolnica je Maribor, druga večja mesta pa so Celje, Velenje, Ptuj, Trbovlje, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec in Brežice.

Avstrijska Štajerska zdaj obsega le še ozemlje zgodovinske pokrajine Zgornje Štajerske () in Srednje Štajerske s središčem v Gradcu ().

Največja mesta / občine: Seznam mest na Štajerskem z več kot 10 tisoč prebivalci: #Mesto / Trg / ObčinaPrebivalstvo (1. januar 2025)Okraj1brezokvirja|24x24_pik Gradec305.314Gradec2brezokvirja|24x24_pik Leoben24.561Leoben3brezokvirja|23x23_pik Kapfenberg21.907Bruck-Mürzzuschlag4brezokvirja|24x24_pik Bruck an der Mur15.735Bruck-Mürzzuschlag5brezokvirja|23x23_pik Lipnica13.517Lipnica6brezokvirja|24x24_pik Vrbna13.495Jugovzhodna Štajerska7brezokvirja|24x24_pik Knittelfeld12.870Murtal8brezokvirja|23x23_pik Gratwein-StraßengelT12.799Gradec - okolica9brezokvirja|23x23_pik Seiersberg-PirkaO12.289Gradec - okolica10brezokvirja|24x24_pik Weiz12.116Weiz11brezokvirja|25x25_pik Lonč11.757Lonč12brezokvirja|23x23_pik Gleisdorf11.533Weiz13brezokvirja|25x25_pik Trofaiach11.030Leoben14brezokvirja|20x20_pik Fürstenfeld10.391Hartberg-FürstenfeldT = Trška občina, O = Občina

Upravna delitev Dežela Štajerska je bila do upravne reforme léta 2012 oz. 2013 razdeljena na 16 okrajev, danes pa poleg 286 občin obsega le še 13 okrajev, od katerih je eno statutarno mesto (Gradec). OkrajSedežPovršina v km²Prebivalstvo (1. januar 2025)OznakaBruck-MürzzuschlagBruck an der Mur2.157,0797.077BMLonč (Deutschlandsberg)Lonč863,4661.065Gradec (Graz)Gradec127,57305.314Gradec - okolicaGradec (ni del okraja)1.084,60164.654Hartberg-FürstenfeldHartberg1.224,3291.082HFLipnica (Leibnitz)Lipnica750,0287.979LeobenLeoben1.053,4659.071LE = Mesto LeobenLN = Vse ostale občineLiezenLiezen3.318,4679.579LIMurauMurau1.385,4826.898MurtalJudenburg1.675,8571.516MTJugovzhodna ŠtajerskaVrbna983,0983.658SOVoitsbergVojčperk678,2051.172WeizWeiz1.097,9592.651 sličica|Zemljevid okrajev na Štajerskem|300x300_pikV Okraj Murau je vključena tudi ena ekspozitura (izpostava/eksklava): EkspozituraSedežPovršina v km²Prebivalstvo (1. januar 2025)OznakaEkspozitura GröbmingGröbming954,8523.045GB

Znamenitosti Med najbolj znanimi štajerskimi znamenitostmi so: največja romarska cerkev v Avstriji bazilika Marijinega rojstva, Maria Zell, Rudnik Erzberg v Eisenerzu, benediktinska samostana Admont in Sekova (), najstarejši aktivni cistercijanski samostan Ravna () (ustanovljen 1129), državna kobilarna Piber z lipicanci, Dachstein, avstrijski muzej na prostem v Stübingu pri Gradcu, Grad Riegersburg, Zeleno jezero, skakalnica Kulm v Bad Mitterndorfu / Tauplitzu in glavno mesto dežele Gradec, katerega staro mesto je na seznamu Unescove svetovne dediščine pod naslovom City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg.

Najbolj znan baročni palačni kompleks na Štajerskem je baročni dvorec Eggenberg v Gradcu, z ohranjeno izvirno opremo, obsežnim urejenim vrtom in zbirkami Universalmuseum Joanneum. Kot sedež prednikov plemiške družine Eggenberg prikazuje zgodovino in pokroviteljstvo nekoč najmočnejše generacije Štajerske s svojo zgodovino gradnje in opreme. Leta 2010 je bil grad dodan obstoječemu Unescovem mestu Gradež - zgodovinskemu središču. Vsako leto obišče vrtove približno milijon obiskovalcev.

Živalski vrt in naravni park grad Herberstein je živalski vrt v štajerski skupnosti Stubenberg am See, blizu St. Johanna bei Herbersteina, velikosti približno 40 hektarjev, v parku je tudi grad Herberstein, katerega začetki segajo v 12. stoletje.

Največji grad na Štajerskem je Riegersburg, katerega začetki segajo v 11. stoletje. Stoji v istoimenskem mestecu Riegersburg v okrožju jugovzhodne Štajerske. Drugi največji grad je grad Strechau na Zgornjem Štajerskem.

Na gradu Oberkapfenberg v mestu Kapfenberg je zdaj shranjena zbirka zgodovinskega orožja in razstava ptičev. Največja trdnjava na Štajerskem je bil Grazer Schloßberg (grajski hrib Schlossberg). Trdnjava je v Guinnessovi knjigi rekordov navedena kot objekt, ki ni bil nikoli osvojen. Šele po tem, ko je Napoleon osvojil Dunaj in zagrozil z uničenjem prestolnice, se je Schlossberg predal in francoske čete so podrle večino zgradb.

Na Štajerskem je tudi dirkališče Red Bull Ring v Spielbergu pri Knittelfeldu, ki gosti dirko Formule 1 za Veliko nagrado Avstrije.

Sklici

Zunanje povezave

Austria- forum Website des Landes Steiermark Verwaltung des Landes Steiermark Steiermark Tourismus Juden in der Steiermark

Kategorija:Zvezne dežele Avstrije *