right|thumb|upright=1.25|243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit. Veliko asteroidov ima lune, nekatere so lahko tudi precej velike. Odkrivanje asteroidnih lun je zelo pomenbno. Iz njihovih tirnic lahko določamo njihovo gostoto in maso.

Asteroide z luno imenujemo dvojne asteroide. Ta izraz uporabljamo ne glede na to kako veliki sta posamezni komponenti asteroidnega sistema. Kadar je eno telo precej večje od drugega, ga imenujemo glavno (primarno) telo, drugo (manjše) pa drugotno (sekundarno).

Izvor

Izvor asteroidnih lun ni znan, čeprav obstoja veliko število domnev, ki hočejo njihov nastanek pojasniti. Splošno je priznano, da so asteroidne lune nastale iz nastalih teles ob trku asteroida z drugim asteroidom. Nastanek takega sistema je omejeno z vrtilno količino teles, ki sistem sestavljajo. Ta model je dober za sistem Pluton – Haron, manj dober pa je za sisteme, ki jih sestavljajo po velikosti primerljiva telesa. Razdalja med posameznimi članicami sistema asteroidnih lun je lahko od 1 km (pri 243 Ida, 3749 Balam) do preko 3000 km (pri 379 Huena). Pri čezneptunskih telesih je ta razdalja od 3000 do 50.000 km.

Odkrivanje

Prva asteroidna luna je bila Daktil, ki kroži okoli asteroida 243 Ida. Odkrila jo je sonda Galileo v letu 1993. Druga 45 Evgenija je bila odkrita leta 1998.

Do leta 2006 je bilo odkrito večje število asteroidnih lun.

Najdemo jih: v asteroidnem pasu, med Trojanci, med asteroidi, ki sekajo Zemeljino tirnico (blizuzemeljski asteroidi) v Kuiperjevem pasu.

Prvo odkrito dvojno čezneptunsko telo je bilo 1998 WW31. Do februarja 2004 so odkrili še 37 asteroidnih lun z uporabo daljnogledov na Zemlji. Leta 2005 je bil odkrit prvi asteroid, ki je imal dve luni, to je bil asteroid 86 Silvija. Istega leta je bil odkrit tudi prvi asteroid iz Kuiperjevega pasu, ki ima dve luni. Asteroid 90 Antiopa je sistem dveh skoraj enakih asteroidov.

Zanimivi asteroidi z lunami Ime glavnega telesa Tip tirnice Premerglav. telesa (km)(mere) Ime lune Premerlune (km)(mere) Razdalja med paroma (km) 22 Kaliopa Asteroidni pas (215×180×150) Linus 38 ± 6 1065 ± 8 45 Evgenija 214,6 ± 4,2(305×220×145) Mali princ 12,7 ± 0,8 1184 ± 12 87 Silvija (385×265×230) Rem (Silvija II) 7 ± 2 706 ± 5</tr> Romul (Silvija I) 18 ± 4 1356 ± 5 90 Antiopa 110 ± 16 S/2000 (90) 1 110 ± 16 170 ± 1 121 Hermiona (254×125) S/2002 (121) 1 12 ± 4 768 ± 11 243 Ida (59,8×25,4×18,6) Daktil (1,6 × 1,4 × 1,2) 108 283 Ema 148,1 ± 4,6 S/2003 (283) 1 12 596 ± 3 617 Patroklej 121,8 ± 3,2 Menoet 112,6 ± 3,2 685 ± 40 762 Pulkova Asteroidni pas 137,1 ± 3,2 S/2000 (762) 1 20 810 1313 Berna 11 S/2004 (1313) 1 11 35 Čezneptunska telesa (47171) 1999 TC36 Plutino 590? S/2001 (47171) 1 250? 7640 ± 460 58534 Logos Kubevan 80 Zoe 66 8.010 ± 80 65489 Keto Razpršeni disk 193? Fork 146? 1.842 ± 46 (79360) 1997 CS29 Kubevan 305 S/2005 (79360) 1 292 2300 (82075) 2000 YW134 Razpršeni disk 431 S/2005 (82075) 1 237 1900 Pluton Plutino 2306 ± 20 Haron (Pluton I) 1207 ± 3 19.571 ± 4</tr> Niks (Pluton II) 44-130 48.675 ± 120</tr> Hidra (Pluton III) 44-130 64.780 ± 90 Haumea(Santa) Kubevan 1400 Hiiaka 310 49.500 ± 400</tr> Namaka 170 39.300 Erida Razpršeni disk 2400 ± 100 Disnomija 300-400 30.000-36.000 1998 WW31 Kubevan 133 ± 15 S/2000 (1998 WW31) 1 110 ± 12 22.300 ± 800 2001 QG298 Plutino 260×205×185 S/2000(2001 QG298 1 265×160×150 400

Glej tudi seznam asteroidnih lun

Kategorija:Asteroidi