Komatar (znanstveno ime Turdus torquatus) je ptič iz družine drozgov, ki živi v gozdovih višjih nadmorskih višin Srednje in Severne Evrope.
Taksonomija Komatarja je prvi znanstveno opisal Carl Linnaeus leta 1758 z njegovim današnjim znanstvenim imenom v 10. izdaji knjige Systema Naturae. Omenil je tudi prejšnje opise Francisa Willughbya in Eleazarja Albina, ki sta ptici dala ime Merula torquata.
V rodu Turdus je 104 vrst srednje velikih do velikih drozgov. Značilni so po okroglih glavah, srednje dolgih ali nekoliko daljših koničastih krilih, in običajno po lepem petju.Clement (2000) pp. 36–37.
Podvrste Komatar ima tri priznane podvrste:
Slika Znanstveno ime Obmičje razširjenosti OpisCairngorm, Škotska T. t. torquatus Linnaeus, 1758 Gnezdi na Irskem (redko), v Veliki Britaniji, do Skandinavije in skrajnega severozahoda Rusije; prezimuje od Španije proti jugu do severozahodne Afrike in Kanarskih otokov. Črno perje z svetlimi robovi.Hohe Tauern, Avstrija T. t. alpestris (C. L. Brehm, 1831) Gnezdi v gorah Iberskega polotoka, Pirenejev, Alp, Karpatov in Balkanskega gorovja, z manjšimi obrobnimi populacijami v Atlasu (Alžirija), v gorskem območju Haut Vosges (Belgija) ter v višjih gričih severne Nemčije; prezimuje v severni Afriki, južni Evropi in južni Turčiji Vse telesno perje ima izrazite svetle robove, kar daje ptici zelo »luskast« videz.Artashavan, Armenija T. t. amicorum E. Hartert, 1923 Gnezdi v osrednji in vzhodni Turčiji, vzhodno skozi Kavkaz in gorovje Elburz do Turkmenistana; prezimuje predvsem v Iranu in delih Iraka. Najtemnejše perje, s komaj opaznimi svetlimi robovi na telesnem perju, vendar z zelo izrazito svetlo progo na krilih.
Analiza vzorcev mitohondrijske DNK z območja celotne Evrope kaže, da je imela ta vrsta po koncu zadnje ledene dobe, pred približno 11.700 leti veliko širšo razširjenost, kot jo ima danes. Telesne značilnosti Komatar ima videz drozga in je velikosti od 23–27 cm. Po telesni zgradbi je podoben kosu. Samci so v celoti temno-rjave barve, z izjemo bele lise v obliki polmeseca na prsnih in rumenkastega kljuna. Konci peruti so srebrnkasti zaradi manjšega števila belih peres. Samice so preprostejše obarvane.
Gnezdenje V povprečju imajo eden ali dva zaroda v času od meseca aprila do junija. Gnezdo na drevesu je skodeličaste oblike, samica v njem izleže od 3 do 6 jajc.
Življenjski prostor in navade Komatarji živijo v višje ležečih gozdovih in zato naseljujejo skrajni sever Skandinavije, višavja v Veliki Britaniji ter Irski, gorstva srednje in južne Evrope ter višje lege v Mali Aziji in na Kavkazu. Ustrezajo mu mešani in iglasti gozdovi na višjih nadmorskih višinah vse tja do gozdne meje, kjer se preseli v ruševje. Populacijo komatarjev ocenjujejo na 5.500 do 11.000 parov v Veliki Britaniji ter 180-360 parov na Irskem. 250.000 do 350.000 parov oz. polovica evropske in tretjina svetovne populacije pa domuje v Avstriji in Romuniji. Birdguides - Ring Ouzel (Ptičji vodniki - Komatar) . Pridobljeno 2007-08-11.
Septembra se selijo na jug, prezimujejo pa v Sredozemlju.
Na izpostavljenih mestih, kakor so denimo vrhovi smrek, se oglašajo podobno kakor cararji, cikovti in kosi.
Prehrana Prehranjujejo se enako kot kosi, se pravi z žuželkami, deževniki in jagodami.
Opombe
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Audio recording of ring ouzel at Xeno-canto Splošen opis na birdguides.com
Kategorija:Drozgi Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Slovenije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758