Podredje je zveza dveh stavkov večstavčne povedi, ki sta povezana podredno; en stavek je neodvisen in ga imenujemo glavni (nadrejeni) stavek, drug stavek pa je odvisen od glavnega, zato ga imenujemo odvisni stavek (odvisnik). Odvisni stavek opravlja vlogo stavčnega člena. Po njem se vprašamo z ustrezno vprašalnico in nadrednim stavkom (primer: Odšel je, ker je bilo že pozno. – Zakaj je odšel?).
Med odvisnim in glavnim stavkom brez izjeme zapisujemo vejico.
Vrste odvisnikov Vrsta odvisnikaStavčni člen, iz katerega izhajaVprašalnicePrimer (odvisnik je napisan ležeče)Časovniprislovno določilo časakdaj, od/do kdaj ...Obišči nas, ko boš imel čas.Dopustni -kljub čemuČeprav ga je hudo bolela glava, je odšel v šolo.Krajevniprislovno določilo krajakam, kod, kje, od/do kod ...Pojdi, kamor želiš.Načinovniprislovno določilo načinakakoOdšel je, ne da bi se poslovil.Namerni -čemu, s katerim namenomVzkliknila je, da bi opozorila na nevarnost.Osebkovosebekkdo, kajNaj se zgodi, kar se hoče.Pogojni -pod katerim pogojemŽarnica sveti, če je električni krog sklenjen.PovedkovpovedekŠčuka je v vodi, kar je volk v gozdu.Predmetnipredmetkoga, česa, komu, čemu, kaj, o/po/pri/ob/v/na kom, o/po/pri/ob/v/na čem, s/z/nad/pod/pred/za/med kom, s/z/nad/pod/pred/za/med čimŽelim si, da bi čim prej odšli domov.Prilastkovprilastekkakšen, kateri, čigavNe maram oseb, ki so sebične.Vzročniprislovno določilo vzrokazakajTežko hodim, ker me boli gleženj.
Glej tudi
priredje soredje
Kategorija:Skladnja