Selnica ob Dravi je večinoma obcestno in središčno naselje v Občini Selnica ob Dravi. ki leži v široki dolini reke Drave na njenem levem bregu, približno 13 kilometrov zahodno od Maribora. Vas se razprostira na dravski terasi ob glavni regionalni cesti Maribor–Dravograd, na nadmorski višini med 316 in 324 metri.
Na severu se kraj naslanja na pobočja Dravskega hribovja, od koder pritekata Logarjev potok in Bistrica, ki teče skozi istoimenski zaselek v Dravo.
Staro središče kraja predstavlja Slovenski trg s cerkvijo sv. Marjete ter starim jedrom eno- in dvonadstropnih kamnitih in opečnih hiš, ki so ohranile tradicionalno podobo. Po letu 1961 so na severovzhodu, severozahodu in vzhodu (v zaselku Bistrica) zrasla nova stanovanjska jedra.
Tla so večinoma prodnata, v globini ilovnata, kar omogoča pridelavo poljščin in travniških kultur. Sadjarstvo ima dolgo tradicijo – Kmetijska zadruga Selnica ima nasade hrušk in jabolk od Viltuša do Ruš, zasebni sadovnjaki pa so danes večinoma opuščeni. Vinogradništvo, ki je bilo včasih zelo razvito, je skoraj izginilo.
Selnica je danes pomembno upravno in gospodarsko središče Dravske doline. V kraju delujejo številni obrtniki, trgovine in gostinski lokali. Kljub temu večina prebivalcev dela v Rušah in Mariboru.
Zgodovina Selnica ob Dravi se prvič omenja že leta 1093, ko je fevdalec Weriant iz Slovenj Gradca podaril šentpavelskemu samostanu dve kmetiji. Kraj se je razvil ob glavni prometni poti na Koroško, ki je skozi stoletja povezovala Maribor z Dravogradom in naprej v Avstrijo. Cesta je bila skozi stoletja živahna trgovska in prehodna pot, po kateri so potovali obrtniki, furmani, trgovci in romarji.
Starejši del naselja ob Slovenskem trgu je bil prvotno kmečko in obrtniško središče, pozneje pa se je zaradi lege ob cesti razvil v trgovsko in prometno naselje. Polja v okolici so bila že v srednjem veku razdeljena na drobne delce, kar kaže na starinsko poselitev območja. V srednjeveškem obdobju je bila gospodarska osnova poljedelstvo, vinogradništvo in čebelarstvo.
Med drugo svetovno vojno je imela Selnica pomembno vlogo v odporniškem gibanju. Tretji bataljon Pohorskega odreda je 9. septembra 1944 napadel okupatorjevo postojanko v kraju, zajel 15 orožnikov ter zaplenil večjo količino orožja in opreme.
Po vojni je Selnica postala krajevno središče z župnijo, šolo, kulturnim domom in obrtjo.
V sedemdesetih letih 20. stoletja je doživela močan gospodarski razvoj: leta 1975 je začelo delovati podjetje Ferrotherm, proizvodni obrat mariborskega Ferromonta, ki je izdeloval ogrevalne in toplovodne naprave. Ob njem so delovale še tovarne Kristal (steklo) ter obrat za tehnične pline.
Prebivalstvo 1971-2025 +Prebivalstvo Selnice ob Dravi 1971-2025leto19711981199120022010201520202025št. prebivalcev9651086134913231320130713381331 Za obdobje pred 1971 ni posebej podatkov za naselje Selnica ob Dravi, ampak zgolj za katastrsko občino.
Šola Prva šola v Selnici je začela delovati leta 1741 v župnišču, ki so ga 1812 nadzidali. Leta 1901 je bila zgrajena nova šolska stavba, 1943 pa so postavili sedanje šolsko poslopje, v katerem je kasneje deloval tudi oddelek nižje glasbene šole iz Maribora. Že leta 1797 je imela šola šest razredov, kasneje pa so ob njej potekali banovski gospodinjski tečaji in različne kulturno-prosvetne dejavnosti, kar kaže na dolgo tradicijo izobraževanja v kraju.
Cerkev sv. Marjete Središče naselja zaznamuje župnijska cerkev sv. Marjete, ena najstarejših sakralnih stavb v Dravski dolini. Prvotna cerkev je bila zidana okoli leta 1198 in je imela romanske značilnosti, saj se že leta 1372 omenja kot župna cerkev.
Leta 1773 sta cerkev in župnišče pogorela, zato so leta 1780 zgradili novo cerkev, pri čemer so delno ohranili gotski prezbiterij z oporniki, ki priča o njeni starejši zasnovi. Barokizacija je prinesla novo notranjo podobo s plastikanami glavnega oltarja, stranskih oltarjev in prižnice, ki so delo J. Strauba (okoli 1753), medtem ko so plastike na oltarju sv. Barbare delo M. Pogačnika (pred 1735).
Kapelo sv. Barbare so prizidali leta 1730, Marijino kapelo pa leta 1760. Cerkev je bila sprva podružnica mariborske oziroma kamniške pražupnije, konec 12. oziroma v začetku 13. stoletja pa je postala samostojni vikariat. Kasneje je pripadala solnograški, nato sekovski, po letu 1859 pa lavantinski škofiji.
Na pokopališču stoji Križeva kapela, ob glavni cesti pa kapela s kipom sv. Antona Padovanskega, delo Straubove šole.
Pomembne osebe iz Selnice ob Dravi
Arnold Tovornik (1916–1967) – gledališki in filmski igralec, znan po številnih vlogah v slovenskih filmih in gledališčih, Franjo Tovornik (1907–1934) – gledališki igralec v Mariboru,
Darinka Šprogar (roj. 1931) – pesnica, esejistka in kulturna delavka.
Sklici in opombe
Viri in literatura
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji Zgornja Selnica
Kategorija:Naselja Občine Selnica ob Dravi Kategorija:Naselja ob Dravi