thumb|300px|Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Izraz srbohrvaški jezik se je v obdobju jugoslovanske države uporabljal kot krovni termin za osrednji južnoslovanski jezikovni sistem, vključujoč naroda Hrvatov in Srbov, kasneje pa tudi Bošnjakov in Črnogorcev. Po razpadu jugoslovanske države se hrvaščina, srbščina, bosanščina in črnogorščina opredeljujejo kot samostojni jeziki. Jezikoslovci dokazujejo, da je srbohrvaški jezik tudi po razpadu SFRJ en jezik, definiran kot policentrični standardni jezik, podobno kot npr. nemščina, angleščina in francoščina: govori se v nekaj državah in ima zato več središč; vsako središče ima svojo nacionalno varianto z lastnimi kodificiranimi razločevalnimi normami. Do leta 1990 je bil srbohrvaški jezik netipični policentrični jezik, ker se je uporabljal znotraj ene države, po razpadu SFRJ pa je postal tipični policentrični jezik, saj se uporablja v nekaj državah. hrvaščina bosanščina srbščina U pogledu ispušnih plinova i zagađivanja zraka u Jeruzalemu, bilo bi potrebno poduzeti mjere sigurnosti! U pogledu ispušnih gasova i zagađivanja vazduha u Jerusalemu, bilo bi potrebno preduzeti mjere bezbjednosti! U pogledu izduvnih gasova i zagađivanja vazduha u Jerusalimu, bilo bi potrebno preduzeti mere bezbednosti!
Leta 2016 so nekateri izobraženci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Srbije sprožili gibanje, da bi zmanjšali mnenja o posebnosti bosanščine, hrvaščine in črnogorščine, ki jih imajo za nepotrebna in škodljiva. Njihov projekt se imenuje Jezici i nacionalizmi in v okviru projekta organizirajo konference. 30. marca 2017 so objavili Deklaracijo o zajedničkom jeziku, v kateri poudarjajo, da Hrvati, Črnogorci, Bosanci in Srbi govorijo isti jezik, ki je policentričen skupni standardni jezik kot na primer angleščina, ki jo govorijo tudi drugi narodi, torej ga nima smisla razlikovati niti s posebnimi poimenovanji. Udeleženci in člani menijo, da razlikovanje po državah povzroča negativne pojave v družbi, kulturi in politiki kot npr. birokratične zlorabe, diskriminacije na podlagi rabe jezika ali zapravljanje finančnih virov. Deklaracijo je podpisalo 231 jezikoslovcev, univerzitetnih učiteljev, pisateljev, literarnih kritikov, novinarjev, umetnikov, politologov ipd., ki so še pripomnili, da obstoj skupnega jezika ne dvomi o pripadnosti posebnega naroda ali države, niti o pravici, da na svojem področju po svojih normah regulirajo skupen jezik, ker so te štiri jezikovne različice enakopravne.
Opombe
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Južnoslovanski jeziki
Kategorija:Jeziki Srbije Kategorija:Jeziki Črne gore Kategorija:Jeziki Vojvodine Kategorija:Jeziki Kosova Kategorija:Jeziki Bosne in Hercegovine Kategorija:Jeziki Hrvaške Kategorija:Jeziki Slovenije