Oborožene sile Združenih držav Amerike (angleško Unites States Armed Forces). so vse aktivne oborožene sile Združenih držav Amerike (ZDA), ki branijo njeno suverenost ter interese doma in v tujini. Trenutno so po ocenah analitikov najmočnejša oborožena sila na svetu. Njihov vrhovni poveljnik je kdorkoli je trenutni predsednik ZDA.
Zgodovina
Ameriška revolucija Ameriška vojska je bila ustanovljena 14. junija 1775, med ameriško revolucijo, s prvo uradno bojno silo države Kontinentalno armado. Revolucija je potekala med letoma 1775 in 1783 pod poveljstvom Washingtona. Vojno za osamosvojitev so Američani uspešno zmagali skupaj z pomočjo Francozov ki so jim pomagali proti Veliki Britaniji, ki je takrat bila najmočnejša sila na svetu.
Vojna leta 1812 Vojna leta 1812 je bila krajši konflikt med ZDA in Britanskim imperijem ki so jo začele ZDA z invazijo Kanade. Vojna je potekala istočasno kot Napoleonske vojne in razne manjše vojne proti Ameriškim domorodcem (Indijancem). Po porazu Napoleona je Britanski imperij izvedel neuspešno invazijo ZDA. Vojna je bila zadenj konflikt med Veliko Britanijo in ZDA v zgodovini in njeni največji poraženci so bili Ameriški domorodci ki so izgubili njihovo zemljo in bili kolonizirani s strani ZDA.
Ameriško-Mehiška vojna Naslednja velika preizkušnja ameriške vojske je bil Ameriško-Mehiška vojna, ki se je začela zaradi spora glede meja Teksasa, ki so si ga ZDA priključile leta 1845, ter ameriške ambicije po širitvi proti zahodu ("manifestna usoda"), vojna se je končala z porazom Mehičanov in s tem so ZDA pridobile veliko ozemlja vključno z Teksasom in Kalifornijo. Z zmago so ZDA utrdile svoj vodilnim položaj kot največja sila v Severni Ameriki poleg Britanskega imperija ki je imel še Kanado pod svojim nadzorom.
Ameriška državljanska vojna Ameriška državljanska vojna je trajala od leta 1861-1865. in se je začela zaradi spora med Južnim delom ZDA ki je podpiral suženjstvo ter severnim delom ki ga ni podpiral. 20. december je Južna Karolina izstopila iz Unije kot prva zvezna država ki je to storila. Skupaj z ostalimi južnimi državami je so bile ustanovljene so bile Konfederacijske države Amerike. Vojna je grozila da bi prišlo do razpada ZDA vendar zaradi zmage Vojske unije nad Konfederacijskimi silam so uspele ohraniti enotnost ZDA.
Indijanske vojne (1865–1890) So bili konflikti po Državljanski vojni med ameriškimi domorodci in ZDA, ki so se končali z zmago ZDA in posledično kolonizacijo in celo genocidom nad ameriškimi domorodci.
Špansko-ameriška vojna (1898) Špansko-ameriška vojna je bila kratka, a odločilna vojna, za katero so bile značilne hitre in prepričljive ameriške zmage na morju in kopnem nad Španskim imperijem. Mornarica je bila dobro pripravljena in si je prislužila velike zasluge. Kopenska vojska se je v bojih na Kubi dobro odrezala. Vendar pa je bila preveč usmerjena v manjše postojanke na Zahodu in ne dovolj pripravljena na spopad v tujini. Združene države so zasedle Kubo . S mirovno pogodbo je Španija ZDA prepustila svoje kolonije Portoriko, Guam in Filipine. Mornarica je tam in na Havajih (kjer je bila leta 1893 z državnim udarom strmoglavljena kraljica Liliʻuokalani, leta 1898 pa so bili Havaji priključeni ZDA) vzpostavila postaje za oskrbo s premogom. Ameriška mornarica je tako pridobila pomembno strateško prisotnost v Tihem oceanu ter (z najemom pomorskega oporišča Guantánamo na Kubi) pomembno oporišče v Karibih, ki je varovalo dostope do obale Mehiškega zaliva in Panamskega prekopa.
Prva svetovna vojna (1917–1918) Združene države so si prvotno želele ostati nevtralne, ko je avgusta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna. Vendar so vztrajale pri svoji pravici do imunitete pred napadom nemških podmornic kot nevtralne stranke, čeprav so njihove ladje v Veliko Britanijo prevažale hrano in surovine. Leta 1917 ZDA vstopile v vojno zaradi nadaljnega nemškega napada na transportne ladje in zaradi Zimmermannovega telegrama med Nemčijo in Mehiko ki je bil prestrežen s strani Britanskega imperija in bil dešifriran. V telegramu je Nemčija nagovarjala Mehiko da naj vstopi v vojno proti ZDA. Njihov pozen vstop v vojno je le pospešil poraz že oslabljenih Centralnih sil.
Druga svetovna vojna (1941–1945) Tako kot v Prvi svetovni vojni so hotele ZDA na začetku ostati nevtralne, vendar so bile zaradi Japonskega napad na Pearl Harbor bile prisiljene vstopiti v vojno. Delovale so v dveh Teatrih Tiho oceanskem proti Japonski in v evropskem teatru proti Kraljevini Italiji in Nacistični Nemčiji. V Evropi so pomagele spraviti Sile osi ven iz Libije in kasneje so skupaj z Britanijo izvedle Sciljsko Invazijo in kasneje Izkrcanje v Normandiji. Po tem konflikt so ZDA izšle kod glavna svetovna sila skupaj z Sovjetsko zvezo.
Obdobje hladne vojne (1945-1991) Drugi svetovni je slidila Hladna vojna ki je bila posledica delitve na Kapitalistični zahod in Komunistični Vzhod ki ga je vodila Sovjetska zveza. V tem obdobju je bila ZDA vključena v več manjših regionalnih vojn od katerih so bile naj bolj znametite Korejska vojna in Viatnamska vojna. Obdobje se je končalo z razpadom Sovjetske zveze in tako so postale ZDA nekaj časa edina Velesila na svetu.
Obdobje po hladni vojni Po hladni vojni so sledili manjši konflikti z tako imenovanimi teroristi ki so bili večinoma na bližnjem vzhodu, To so bile vojne v Siriji, Afganistanu, Iraku Libiji itd. Obdobje je po letu 2020 je začelo zaznamovati zmeraj večje vojaško trenje med velesilami, saj je vspon držav kot so Indija, Kitajska in Iran ustvarilo multipolaren svet, ki spominja na hladno vojno.
Organizacija Oborožene sile Združenih držav so razdeljene med dva vladna resorja: Ministrstvo za obrambo je glavni resor za vojaške zadeve, Ministrstvo za domovinsko varnost pa je pristojno za upravljanje Obalne straže Združenih držav.
V okviru Ministrstva za obrambo so vojaški resorji (Ministrstvo za kopensko vojsko, Ministrstvo za mornarico in Ministrstvo za vojno letalstvo) organi pod civilnim vodstvom, ki nadzorujejo enakovredne veje oboroženih sil, organizirane znotraj posameznega resorja. Vojaški resorji in veje oboroženih sil so odgovorni za organizacijo, usposabljanje in opremljanje sil, medtem ko dejanska poveljniška veriga poteka prek združenih bojnih poveljstev.
Vrh verige prestavlja Predsednik ZDA nekje pod njim pa se nahaja Združeni štab oboroženih sil ZDA ki je štab vseh zvrsti ameriških oboroženih sil Združeni štab oboroženih sil ZDA Enotna bojna poveljstva Enotna bojna poveljstva so združena vojaška poveljstva, ki jih sestavljajo sile iz več vojaških zvrsti njihova poveljniška veriga pa poteka od predsednika prek ministra za obrambo do poveljnikov bojnih poveljstev.
Vsaka zvrst oboroženih sil organizira, usposablja in opremlja sile, ki so nato dodeljene enotnim bojnim poveljstvom prek poveljstev komponent posameznih vej. Poveljstvo za posebne operacije in Kibernetsko poveljstvo prav tako zagotavljata poveljstva za posebne operacije na območju delovanja ali štabe združenih sil za kibernetske operacije drugim poveljnikom bojnih poveljstev.
Komponente kopenske vojske običajno opravljajo tudi funkcijo komponente kopenskih sil združenih sil, komponente mornarice funkcijo pomorske komponente združenih sil, komponente letalskih sil pa funkcijo letalske komponente združenih sil; podobno poveljstvo za posebne operacije na območju delovanja opravlja funkcijo komponente za posebne operacije združenih sil, komponenta vesoljskih sil pa običajno funkcijo vesoljske komponente združenih sil.
Poveljstvo za Afriko (USAFRICOM) Centralno poveljstvo (USCENTCOM) Evropsko poveljstvo (USEUCOM) Indijsko-pacifiško poveljstvo (USINDOPACOM) Severno poveljstvo (USNORTHCOM) Južno poveljstvo (USSOUTHCOM) Vesoljsko poveljstvo (USSPACECOM)
Ostala funkcionalna poveljstva:
Poveljstvo za kibernetske operacije (USCYBERCOM) Poveljstvo za posebne operacije (USSOCOM) Strateško poveljstvo (USSTRATCOM) Transportno poveljstvo (USTRANSCOM)
Zvrsti Kopenska vojska Združenih držav Amerike (United States Army), Vojno letalstvo Združenih držav Amerike (United States Air Force), Vojna mornarica Združenih držav Amerike (United States Navy), Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike (United States Marine Corps), Vesoljske sile Združenih držav Amerike (USSF) Ostale oborožene sile ZDA ki niso del ministrstva za obrmabo Obalna straža Združenih držav Amerike (United States Coast Guard) Nacionalna garda Združene države Amerike
Oborožene sile ZDA v tujini Glej Oborožene sile Združenih držav Amerike v tujini
Viri in opombe
CIA The World Factbook (stran je v angleščini) Uradna stran Oddelka za obrambo ZDA (stran je v angleščini) Revija Obramba: NATO 21. stoletja. DEFENSOR d.o.o., Ljubljana, 2001
Glej tudi seznam oboroženih sil sveta čini Oboroženih sil ZDA
Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1776 ZDA Kategorija:Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike Oborožene sile *