{| class="infobox geography vcard" style="width: 23em;" |+ | colspan="2" align=center style="background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;" | Schleswig - Holstein |- | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | Zastava | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | Grb |- | colspan="2" class="maptable" | 120px 80px
| align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |Lega
| colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;" | 155px|Zemljevid Nemčije z označeno lego Schleswiga - Holsteina |- class="mergedtoprow" | Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2)
| align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |Osnovni podatki |- class="mergedtoprow adr" | Država | 22px Nemčija |- class="mergedrow" | NUTS-regija || 22px DEF |- class="mergedrow" | ISO 3166-2 || DE-SH |- class="mergedrow" |Glavno mesto || Kiel |- class="mergedrow" | Površina || 15.799 km² |- class="mergedrow" | style="vertical-align:bottom" | Prebivalstvo | 2.834.641 (30.6.2007) |- class="mergedrow" | - Gostota || 180 /km² |- class="mergedrow" | BDP (nominalni) || 73,63 milijard € (2011)
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | Politika |- class="mergedrow" | Ministrski predsednik | Daniel Günther (CDU) |- class="mergedrow" | Vladajoči stranki || CDU in Zeleni |- class="mergedrow" | Glasov v Zveznem svetu || 4 (od 69) |- class="mergedbottomrow" | Uradna spletna stran || www.schleswig-holstein.de |}Schleswig - Holstein' je najsevernejša od 16 zveznih dežel Nemčije. Obsega večino zgodovinske vojvodine Holstein in južni del nekdanje vojvodine Schleswig. Na severu meji na Dansko, na jugu na (od vzhoda proti zahodu) Mecklenburg - Predpomorjansko, Spodnjo Saško in »hanzeatski« Hamburg. Z vzhodne strani jo obdaja Baltsko, z zahodne pa Severno morje. Glavno in največje mesto je Kiel. Meri skoraj 16.000 km2 (štiri petine Slovenije) in ima približno 3 milijone prebivalcev, kar pomeni, da je skoraj za polovico številčnejša.
Geografija Deželno ozemlje Čeprav imata že od leta 1460 skupno oblast, sta Schleswig na severu in Holstein na jugu ločeni pokrajini z različno pokrajinsko identiteto. Meja med njima poteka po rekah Eider in Levensau severno od Kiela. Poleg njiju današnji Schleswig - Holstein obsega tudi območje nekdanjega vojvodstva Lauenburg in nekdaj neodvisno mesto Lübeck.
Naravne značilnosti thumb|right|Schleswiško-Holsteinsko gričevje, pogled z Bungsberga Schleswig - Holstein se deli na tri značilne vzdolžne pasove v smeri sever-jug: na zahodu Marsch (močvirnata območja), v osrednjem delu Geest (peščena, valovita pokrajina nastala v ledenih dobah) in na vzhodni strani Schleswiško-Holsteinsko gričevje (tu leži tudi najvišji vrh, 168 m n.m. visoki Bungsberg). Predvsem zahodna obala je močno členjena s polotoki, ob njej ležijo Severnofrizijski otoki. Bolj oddaljen v smeri odprtega morja leži otok Helgoland, ki se geološko razlikuje od ostalih. Na vzhodni obali leži edinih šest fjordov na ozemlju Nemčije in tretji največji nemški otok Fehmarn.
Prebivalstvo Poleg večinskega nemškega prebivalstva na ozemlju dežele živita še dve avtohtoni narodni skupnosti. V Schleswigu so to Danci, na obali Severnega morja pa Frizijci. Po drugi svetovni vojni je bil Schleswig - Holstein dežela z največjim deležem pribežanega prebivalstva, predvsem iz Pomorjanskega in Vzhodne Prusije. Nasprotno pa ima Schleswig - Holstein najnižji delež priseljencev izmed vseh zahodnonemških zveznih dežel, kar se pripisuje predvsem odročni legi in medlemu gospodarskemu razvoju. Največja skupina priseljencev so Turki (42.000), tem pa sledijo priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije (14.000).
thumb|Holstentor (Holsteinska vrata), Lübeck Največja mesta so Kiel (235.000), Lübeck (211.000), Flensburg (87.000), Neumünster (78.000) in Nordestedt (72.000). Vsa druga naselja oz. mesta imajo manj kot 50.000 prebivalcev (Elmshorn, Itzehoe, Husum, Heide, Schleswig, Rendsburg, Schnenfeld, Pinneberg, Bad Oldesloe, Bad Segeberg, Ahrensburg, Preetz, Scharbeutz, Ratekau, Plön, Malente, Eutin, Ratzeburg, Mölln, Schwarzenbech, Ahrensburg, Geesthacht, Lauenburg (Elbe), Glinde, Kaltenkirchen, Bad Branstedt, Henstedt-Ulzburg, Palstenbeck, Glückstadt, Uetersen, Tornesch, Wedel, Quickbom, Brunsbüttel, Eckernforde, Kappeln, Niebüll, Westerland na polotoku Sylt itd.
Zgodovina Od začetkov do fevdalne ureditve
Po ledeni dobi so Schleswig - Holstein naselili lovci in nabiralci. Kakih 4.000 let pred našim štetjem so prišli v deželo poljedelci, ki so med letoma 3.500 in 2.800 postavljali megalitske strukture, od katerih jih več kot 100 še vedno stoji. Domnevno od bronaste dobe je skozi deželo vodila »volovska pot«, po kateri so gnali živino s severne Jutlandije na evropske trge.
V času preseljevanja ljudstev so deželo zapustila mnoga germanska ljudstva; tako so med 3. in 5. stoletjem s polotoka Angeln odšli na Veliko Britanijo Angli, kjer so se z drugimi narodi pomešali v Anglosase in dali ime kasnejšim Angležem. Schleswig - Holstein je bil tedaj zelo redko poseljen.
thumb|poselitvena območja med letoma 800 in 1100 v današnjem Schleswigu - Holsteinu Do zgodnjega srednjega veka so se v današnjem Schleswigu - Holsteinu izoblikovala štiri ljudstva s štirimi jezikovnimi skupinami: v severnem delu (do črte spodnji tok reke Eider - Eckernförde) germanski Juti in severnogermanski Danci, v severozahodnem delu zahodnogermanski Frizijci (od 7. stoletja), v jugovzhodnem delu slovanski Obodriti in v jugozahodnem delu zahodno-germanski Sasi; njihovo pleme Holsten (ki ima v svojem jedru arhaično angleško besedo za les, holt, ali nemško Holz) je dalo kasneje ime južnemu delu dežele.
Po izselitvi Anglov so njihovo ozemlje poselili danski in jutski naseljenci. Ti so okrog leta 770 na koncu globokega morskega zaliva Schlei zgradili eno najpomembnejših trgovskih mest zgodnjega srednjega veka, Hedeby. Prebivalci severnega dela polotoka so južno od mesta, na najožjem delu Jutlandije, že od 5 stoletja gradili obrambno pregrado, imenovano Dannevirkepregrado so sestavljali nasipi, jarki in opečni zidovi, dograjevali in vzdrževali so jo do leta 1168, da bi se zavarovali pred napadi z juga. Med saškimi vojnami (772–804) je prišla dežela južno od pregrade pod vpliv Frankovskega cesarstva. Leta 811 je bil s pogodbo določena reka Eider za mejo med Karolinškim cesarstvom in dansko državo.
Dobrih sto let je ostala ta meja nedotaknjena, leta 934 pa je nemški kralj Henrik I. obnovil marko med globokim morskim zalivom Schlei in reko Eider, ki jo je bil pred njim že ustanovil Karel Veliki. Cesar Konrad II. se je v korist danskega kralja Knuta Velikega odpovedal pravici do oblasti na tem območju; tako je reka Eider postala meja med Svetim rimskim cesarstvom in kraljevino Dansko.Enciklopedija Slovenije Severno od nje se je izoblikovala vojvodina Schleswig, južno pa grofija Holstein. Do vpeljave knjige civilnega prava Nemškega cesarstva Bürgerliche Gesetzbuch leta 1900 je bila to tudi pravna meja, saj je v Schleswigu dotlej veljal danski pravni red (Jyske Lov).
Gospostvo Schauenburžanov
Območje južno od Eiderja, grofijo Holstein (tedaj Holsten in Stormarn), ki je bila fevd Svetega rimskega cesarstva, je saški vojvoda Lotar Supplinburški leta 1110/11 podelil grofu Adolfu I. iz rodbine Schauenburgov; rodbina je imela svoje matično posest na današnjem Spodnjem Saškem in rezidenčni grad ob reki Weser. Njegov naslednik Adolf II. je z nemškim poseljevanjem širil krščanstvo med slovanske Vagre v vzhodnem Holsteinu.
Območje severno od Eiderja je pripadalo danski kroni in je bilo kot vojvodina Južni Jutland (kasneje Schleswig) danski državni fevd. V zgodnjem 13. stoletju je poskušal danski kralj Waldemar II. tudi Holstein vključiti v svoje kraljestvo. A po hudem porazu v bitki pri Bornhövedu (1227) proti grofu Adolfu IV. Schauenburškemu in njegovim nemškim zaveznikom je moral odnehati. Med zavezniki Adolfa IV. je bilo tudi hanseatsko mesto Lübeck, ki je po danskem porazu in ob gospodarskem vzponu Hanse po letu 1250 postalo eno najpomembnejših mest v severni Evropi in je ustrezno temu imelo v deželi vodilno vlogo.
V 14. stoletju je uspelo holsteinskim grofom razširiti svoj vpliv daleč na Jutlandijo; leta 1386 so si pridobili Schleswig in tako prvič povezali južno grofijo in severno vojvodino. Leta 1440 je danski kralj Krištof III. Schauenburžanom, ko je potreboval njihovo podporo za svojo izvolitev, priznal vojvodski naslov in nasledstvo v fevdu. Leta 1474 je cesar Friderik III. tudi Holstein povzdignil v vojvodino.
Schauenburžani so v personalni uniji vladali vojvodini Schleswig, ki je bila fevd danskega kraljestva, in vojvodini Holstein, ki je bila fevd nemškega cesarstva.
Gospostvo Oldenburžanov
Leta 1460 so Schauenburžani ostali brez direktnega moškega potomca in stanovi Schleswiga - Holsteina so za novega deželnega gospoda izbrali danskega kralja Kristijana I. iz rodbine Oldenburžanov, ki je bil nečak zadnjega Schauenburžana, Adolfa VIII. Pred izvolitvijo je Kristijan I. stanovom podelil privilegije, navedene v pogodbi iz Ripna. Pogodba vsebuje tudi obljubo, da bosta vojvodini Schleswig in Holstein odtlej »večno nedeljeni«. (Ker je bila vojvodina Holstein fevd nemškega cesarstva, so bili Kristijan I. in njegovi nasledniki istočasno danski kralji in knezi nemškega cesarstva.)
A ta obljuba je bila prekršena že v naslednji generaciji, ko sta si novi kralj Ivan I. in njegov mlajši brat Friderik leta 1480 (ob Friderikovi polnoletnosti) vojvodini upravno razdelila (delitev v Siegesburgu). Razdelila sta si posamezna ozemlja, urade in mesta v obeh vojvodinah; iz teh delov sta nastali dve novi, ozemeljsko nepovezani vojvodini, poimenovani po glavnih mestih. Nekaj ozemlja je ostalo nerazdeljenega. Novi zemljevid dežele je bil podoben preprogi, sestavljeni iz krpic. Po mnenju monarhov tako ni bilo mogoče reči, da je bil Schleswig - Holstein razdeljen. Ivan je dobil vojvodino Schleswig - Holstein Segeberg in Friderik vojvodino Schleswig - Holstein Gottorf.
Danski kralj Kristijan III. je leta 1542 s cerkveno reformo Lutrovega sopotnika Johannesa Bugenhagena (imenovanega Doctor Pomeranus) vpeljal v deželo reformacijo. Sprva je vladal (spet združenemu) Schleswigu - Holsteinu sam, leta 1544 pa je izročil dele vojvodin svojima mlajšima polbratoma Ivanu in Adolfu I.; to pot je bil Schleswig - Holstein upravno razdeljen na tri, po davkih približno enako težke dele: poleg kraljevega dela sta nastali dve novi vojvodini Schleswig - Holstein Gottorf in Schleswig-Holstein Hadersleben. Njegov sin, kralj Friderik II., je tudi dal dele kraljeve posesti mlajšemu bratu Ivanu, nastala je nova vojvodina Schleswig - Holstein Sonderburg. To pot stanovi niso več dali soglasja za ponovno kršitev pogodbe iz Ripna in se novemu vojvodi niso prišli poklonit, tako da je postal sonderburški vojvoda prvi izmed schleswiško-holsteinskih vladarjev, ki niso bili priznani s strani stanov. Sonderburška posest je z nadaljnjimi delitvami razpadla v številne mini vojvodine, ki so bile politično povsem nepomembne. Veja Hardesleben je že leta 1580 ostala brez moškega naslednika in je bila ukinjena. Nasprotno se je vojvodina Schleswig - Holstein ottorf razvila v politično in kulturno pomembno vladavino. Vojvode Gottorf (dansko in nizozemsko Gottorp) so med drugim dali zgraditi gradove Husum, Reinbek in Tönning, obnoviti in povečati gradove Kiel in Gottorf. Ustanovili so kielsko univerzi. Iz njihove rodbine so prihajali knezoškofi Lübecka.
Kraljevi in vojvodski del Schleswiga - Holsteina
thumb|Razdeljenost Schleswiga - Holsteina okrog leta 1650; največ je kraljevih (temnejši oker), vojvodskih (rumeno) in skupaj upravljanih (svetlejši oker) posesti