1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Dogodki Januar – april thumb|F.W. de Klerk in Nelson Mandela (1992) thumb|Vesoljski teleskop Hubble 3. januar – odstavljeni panamski voditelj Manuel Noriega se preda ameriškim silam. 7. januar – italijanske oblasti zaprejo poševni stolp v Pisi zaradi varnostnega tveganja, prične se dolgoletna obnova. 8. januar – slovenske stranke Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza in Zeleni Slovenije se združijo v koalicijo DEMOS. 15. januar – Narodna skupščina Bolgarije izglasuje odpravo enopartijskega sistema v državi, konec vladavine Komunistične partije Bolgarije. 20. januar – v spopadih med sovjetsko vojsko in protestniki, ki zahtevajo neodvistnost Azerbajdžana, v Bakuju, umre 130 ljudi, 700 je ranjenih. 22. januar – razpad Jugoslavije: Zveza komunistov Jugoslavije na svojem 14. kongresu izglasuje odpravo enopartijskega sistema v državi; zaradi nesprejetja nekaterih predlogov kongres zapustijo delegati KP Slovenije in kasneje še KP Hrvaške, kar v praksi pomeni razpad ZKJ. 2. februar – južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk legalizira Afriški narodni kongres in obljubi izpustitev Nelsona Mandele. 7. februar – Komunistična partija Sovjetske zveze izglasuje odpravo enopartijskega režima v državi. objavljena je Deklaracija za mir 1991 s pobudo za demilitarizacijo Slovenije in mirno rešitev krize v Jugoslaviji. 11. februar – Nelson Mandela je po 27 letih v ujetništvu izpuščen iz zapora blizu Kaapstada. 14. februar – sonda Voyager 1 se po prepotovanih 6 milijardah kilometrov obrne proti Zemlji in posname znamenito fotografijo »Bleda modra pika«. 15. februar – Argentina in Združeno kraljestvo prvič po falklandski vojni (1982) vzpostavita diplomatske stike. 24. februar – v Litovski SSR potekajo prve večstrankarske parlamentarne volitve v zgodovini Sovjetske zveze. 26. februar – sandinisti na čelu z Danielom Ortego so poraženi na volitvah v Nikaragvi. 11. marec – Litva razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze. 13. marec – Sovjetska zveza sprejme ustavne spremembe, ki oblikujejo močan položaj predsednika; dva dni kasneje je Mihail Gorbačov imenovan za prvega in edinega predsednika države. 18. marec – prve svobodne parlamentarne volitve v Vzhodni Nemčiji. 21. marec – Namibija postane neodvisna država po 75 letih pod južnoafriško oblastjo. 30. marec – Estonija po prvih večstrankarskih parlamentarnih volitvah razglasi, da je bila sovjetska oblast v državi od leta 1940 nelegalna. 8. april – koalicija DEMOS prejme večino glasov na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji. 13. april – Sovjetska zveza po 50 letih zanikanja prizna odgovornost za katinski pokol in se opraviči. 22. april – Milan Kučan je v drugem krogu predsedniških volitev izbran za predsednika Predsedstva SR Slovenije. 24. april – na krovu raketoplana Discovery je izstreljen vesoljski teleskop Hubble (misija STS-31).
Maj – avgust thumb|Grb Estonije 4. maj – Latvija razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze. 8. maj – Estonija ponovno prevzame uradno ime Republika Estonija in lastne državne simbole. 15. maj – Borisav Jović postane predsednik Predsedstva SFRJ. 17. maj – Svetovna zdravstvena organizacija umakne homoseksualnost s seznama duševnih bolezni. 20. maj – v Romuniji potekajo prve predsedniške in parlamentarne volitve po koncu komunistične vladavine. 22. maj – voditelji Arabske republike Jemen in Ljudske demokratične republike Jemen oznanijo združitev držav v Republiko Jemen. 29. maj – ustanovljena je Evropska banka za obnovo in razvoj. 30. maj – Hrvaška demokratska skupnost prevzame oblast na Hrvaškem, za predsednika Predsedstva je izbran Franjo Tuđman. 1. junij – ameriški predsednik George H. W. Bush in sovjetski predsednik Mihail Gorbačov podpišeta dogovor o prekinitvi proizvodnje in uničenju zalog kemičnega orožja. 8. junij – 8. julij – v Italiji poteka 14. svetovno prvenstvo v nogometu. 12. junij – parlament Ruske federacije sprejme formalno deklaracijo o suverenosti (obeleževan kot Dan Rusije). 21. junij – močan potres opustoši mesti Manjil in Rudbar ter več sto vasi na severozahodnu Iraka, umre nekaj 10.000 ljudi. 2. julij – množica v predoru za pešce med Meko in Mino do smrti potepta 1426 romarjev. 16. julij – v močnem potresu na filipinskem otoku Luzon umre več kot 1600 ljudi. 27. julij – Belorusija razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze. 2. avgust – Irak napade Kuvajt; dejanje naslednje leto privede do zalivske vojne. 6. avgust – Varnostni svet OZN razglasi trgovinski embargo proti Iraku kot odgovor na napad na Kuvajt. 30. avgust – Azerbajdžan razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
September – december thumb|Helmut Kohl, prvi kancler združene Nemčije 12. september – predstavniki Zavezniškega nadzornega sveta in obeh Nemčij podpišejo »Pogodbo o končni poravnavi z ozirom na Nemčijo« s čimer je odprta pot za združitev Nemčije. 3. oktober – Vzhodna in Zahodna Nemčija se združita v Zvezno republiko Nemčijo. 12. november – Tim Berners-Lee objavi formalen predlog standarda za svetovni splet. 22. november – Margaret Thatcher odstopi z mesta predsednice vlade Združenega kraljestva. 27. november – zadnji švicarski kanton podeli volilno pravico ženskam. 29. november – Varnostni svet OZN avtorizira vojaško posredovanje v Iraku če država ne umakne svojih sil iz Kuvajta in izpusti vseh talcev do 15. januarja 1991. 1. december – delavci prebijejo prvo odprtino predora pod Rokavskim prelivom. 2. december – na prvih zveznih volitvah v združeni Nemčiji zmaga zveza konservativnih strank CDU/CSU pod vodstvom Helmuta Kohla. 9. december – Lech Wałęsa zmaga v drugem krogu poljskih predsedniških volitev in postane prvi predsednik demokratične Poljske. 23. december – na plebiscitu o samostojnosti Slovenije 93,3 % volilnih upravičencev s 94,8-odstotno večino podpre neodvisno Slovenijo (rezultati so uradno razglašeni tri dni kasneje). 25. december – Tim Berners-Lee postavi prvo spletno stran na prvem spletnem strežniku.
Svetovna populacija Svetovna populacija199019851995Svet5.263.593.0004.830.979.000 432.614.000+8,95 %5.674.380.000 410.787.000+7,80 %Afrika622.443.000541.814.000 80.629.000+14,88 %707.462.000 85.019.000+13,66 %Azija3.167.807.0002.887.552.000 280.255.000+9,71 %3.430.052.000 262.245.000+8,28 %Evropa721.582.000706.009.000 15.573.000+2,21 %727.405.000 5.823.000+0,81 %Južna Amerika441.525.000401.469.000 40.056.000+9,98 %481.099.000 39.574.000+8,96 %Severna Amerika283.549.000269.456.000 14.093.000+5,23 %299.438.000 15.889.000+5,60 %Oceanija26.687.00024.678.000 2.009.000+8,14 %28.924.000 2.237.000+8,38 %
Rojstva 7. januar – Gregor Schlierenzauer, avstrijski smučarski skakalec 12. februar – Đorđe Živadinović Grgur, srbski igralec 28. februar – Ana Muzičuk, slovenska šahistka ukrajinskega rodu 8. marec – Petra Kvitová, češka tenisačica 9. april – Kristen Stewart, ameriška igralka 15. april – Emma Watson, angleška igralka in fotomodel 21. maj – Rene Krhin, slovenski nogometaš 11. julij – Caroline Wozniacki, danska tenisačica 19. julij – Rosie Jones, angleška manekenka 15. avgust – Jennifer Lawrence, ameriška igralka 20. december – JoJo, ameriška pevka in igralka
Smrti thumb|150px|Greta Garbo thumb|150px|B.F. Skinner thumb|150px|Gabrijel Stupica 6. januar – Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, nobelovec (* 1904) 19. januar – Osho, indijski mistik in guru (* 1931) 20. januar – Barbara Stanwyck, ameriška igralka (*1907) 25. januar – Ava Gardner, ameriška igralka (* 1922) 26. januar – Lewis Mumford, ameriški sociolog (* 1895) 19. februar – Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom in zgodovinar astronomije (* 1899) 24. februar – Sandro Pertini, italijanski politik (* 1896) 13. marec – Bruno Bettelheim, avstrijski psiholog (* 1903) 24. marec – An Wang, kitajsko-ameriški računalniški inženir in izumitelj (* 1920) 7. april – Ronald Evans, ameriški astronavt (* 1933) 15. april – Greta Garbo, švedska filmska igralka (* 1905) 16. maj – Jim Henson, ameriški lutkar in filmski producent (* 1936) 5. junij – Vasilij Kuznecov, ruski politik (* 1901) 22. junij – Ilja Mihajlovič Frank, ruski fizik, nobelovec (* 1908) 1. avgust – Norbert Elias, nemški sociolog judovskega rodu (* 1897) 18. avgust – Burrhus Frederic Skinner, ameriški psiholog (* 1904) 22. avgust: Bogomil Fatur, slovenski pesnik, prevajalec in esejist (* 1914) Boris Ščerbina, sovjetski politik (* 1919) 27. avgust – Stevie Ray Vaughan, ameriški kitarist (* 1954) 18. september – Marjan Rožanc, slovenski pisatelj in dramatik (* 1930) 30. september – Patrick White, avstralski pisatelj, nobelovec (* 1912) 1. oktober – John Stewart Bell, irski fizik (* 1928) 13. oktober – Le Duc Tho, vietnamski general, diplomat in politik (* 1911) 14. oktober – Leonard Bernstein, ameriški skladatelj, dirigent in pianist (* 1918) 22. oktober – Louis Althusser, francoski filozof (* 1918) 27. oktober – Ugo Tognazzi, italijanski igralec, scenarist in režiser (* 1922) 17. november – Robert Hofstadter, ameriški fizik, nobelovec (* 1915) 23. november – Roald Dahl, britanski pisatelj (* 1916) 7. december – Joan Bennett, ameriška igralka (* 1910) 19. december – Gabrijel Stupica, slovenski slikar (* 1913) 31. december – Vasilij Grigorjevič Lazarev, ruski kozmonavt (* 1928)
Nobelove nagrade Fizika – Jerome Isaac Friedman, Henry Way Kendall in Richard Edward Taylor Kemija – Elias James Corey Fiziologija ali medicina – Joseph E. Murray, E. Donnall Thomas Književnost – Octavio Paz Mir – Mihail Gorbačov Ekonomija – Harry Markowitz, Merton Miller, William Sharpe
*