Slavistika in slovenistika na Poljskem se poučujeta na Univerzah v Bielski Biali, Krakovu, Gdansku, Varšavi, Lodžu in Katovicah.
Slavistika na Univerzi v Bielski-Biali thumb|240px|right|Slavistika na Univerzi v Bielski-Biali Slavistika na Univerzi v Bielski-Biali je nastala leta 2002, ko je nekdanji del Tehniške Univerze v Lodžu postal neodvisen in se je poimenoval Univerza v Bielski-Biali. Takrat so študentje začeli študirati hrvaščino, ruščino in slovenščino. Študentje imajo tudi možnost izbire drugega jezika kot lektorata in poleg prej omenjenih imajo na voljo še makedonščino, srbščino in slovaščino. Slavistiko na humanistično-družbenem oddelku od začetka vodi predstojnik prof. Emil Tokarz. Zainteresirani študentje z Univerze v Bielskem imajo med drugim veliko možnosti mednarodnih izmenjav in razvijanja svojega znanja v tujini. Slovanska filologija je bila na začetku petletni magistrski študij. Imela pa je eno izjemo: leta 2003 je nastala skupina srednjeevropskih študijev s slovenščino kot glavnim jezikom, ki je za študij začela s triletnim programom. Od šolskega leta 2004/2005 pa obstaja samo triletni študij, kateri izpolnjuje pričakovanja in standarde bolonjskega sistema. študenti imajo možnost nadaljevanja na univerzi, oz. študij nadaljujejo na dvoletnem magistrskem programu. Smer ima zraven programa študija, v katerem so glavni jeziki in z njimi povezani predmeti (književnost, zgodovina, zgodovina jezika in druge humanistične vede), svojo specializacijo, ki pripravlja študente na opravljanje naslednjih poklicev: prevajalec, poslovnež, uslužbenec pri turistični agenciji in drugih. Celotna smer se imenuje slovanska filologija, znotraj te pa je več podsmeri, npr. ruščina v turizmu in poslovanju, kjer se študenti učijo o tem, kako ustanoviti svojo podjetje, s tem se veže turizem v slovanskih državah itd. Na bielski slavistiki se študenti ne učiijo samo slovanskih jezikov, ampak tudi razvijajo svoje znanje, spoznavajo kulturo, zgodovino in dediščino Slovanov, organizirajo različne znanstvene konference in simpozije, pesniške večere, prireditve povezane s slovansko tematiko, izlete in vsako leto prevajalske delavnice, znane tudi na drugih slavistikah. Udeležijo se tudi različnih simpozijev tako na Poljskem kot v tujini ter drugih študentskih dejavnosti.
Na slavistiki so organizirane kulturne prireditve npr: gledališke predstave v raznih slovanskih jezikih. Loška slavistika organizira vsepoljsko olimpijado bolgarskega jezika. Naši študentje se udeležujejo prevajalskih natečajev, mednarodnih študentskih konferenc, prevajalskih delavnic.
Študetski znanstveni krožek slavistov Univerze Bielsko-Biala thumb|240px|right|Študenstki znanstveni krožek slavistov Univerze Bielsko-Biala Krožek deluje od 17. decembra 2002, torej odkar je na univerzi v Bielskem nastala slavistika. Glavni cilji krožka so razširitev znanja o slovanskih državah in jezikih, udeležitev v znanstvenih raziskavah, spodbujanje sodelovanja med študenti in skrb za podobo univerze v Bielsko-Biali. Študentje lahko razvijajo svoje znanje in realizirajo svoje projekte v posebnih skupinah oz. področjih, kot so področja filma, kulture in civilizacije, prevajalstva, ruske kulture in spletnih strani krožka (www.slawistyka.ath.bielsko.pl). Vsak od teh sektorjev ima svojega predstavnika. Za znanstveno stran delovanja skrbi dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk.
Slovenistika na Univerzi v Bielski-Biali Trenutno na smeri slovanska filologija s slovenščino kot glavnim jezikom študirajo študenti prvega letnika (25 oseb), tretjega letnika (20 oseb) in petega letnika tj. drugega letnika dvoletnega magistrskega študija (16 oseb). Slovenščino kot lektorat, torej slovenski jezik kot drugi jezik, imajo študentje tretjega letnika hrvaščine (30 oseb). Program študija zraven tipičnih humanističnih predmetov (npr. uvod v književnost, filozofija, teorija prevoda) in lektoratov slevenščine ter drugih tujih jezikov, zgodovine slovenskega jezika, zgodovine slovenske književnosti, slovenske slovnice, ponuja tudi vaje iz poslovne slovenščine, strokovnega jezika, umetnega prevoda in direktnega ter nedirektnega prevoda. Študentje imajo možnost del študija opraviti v Sloveniji (na Univerzi v Ljubljani, Mariboru ali Kopru) v okviru programa Socrates/Erasmus in drugih ter narediti prakso. Pogosto se udeležijo Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani in Poletne šole slovenskega jezika v Kopru (prej v Portorožu). Veliko gostov iz Slovenije je obiskalo Univerzo v Bielski Biali: predavatelji (npr. Marko Jesenšek), pesniki (Primož Repar), pisatelji (npr. Vlado Žabot, Maja Novak) in drugi umetniki (npr. pevec Klemen Pisk).
Fakulteta za južno slavistiko na Univerzi v Lodžu Slavistika je v Lodžu postala leta 1995. Na začetku se je imenovala Oddelek za slovansko filologijo v okviru Fakultete za zgodovino poljskega jezika in Slovansko filologijo Univerze v Lodžu. Status fakultete je dobila leta 1999. Zaradi odločitve rektorja iz leta 2005, se je preimenovala iz Fakultete za slovansko filologijo v Fakulteto za južno slavistiko. Fakulteto je od začetka vodila predstojnica prof. dr. hab. Magorzata Korytkowska. Leta 2012 je vodja katedre postal prof.dr hab. Georgi Minčev. Do študijskega leta 2005/2006 je bil na Fakulteti za južno slavistiko dostopen študij slovanske filologije v 5-letnem dnevnem diplomskem sistemu. Študijski načrt je vseboval lektorat vsaj dveh iz treh slovanskih jezikov. Glavni in diplomski jeziki študija so bili bolgarska vina, slovenska vina ali srbska vina. Leta 2006/2007 se je študij preusmeril v 3-letno licenciatsko slovansko filologijo. Študentje slavistike, razen zelo dobrega znanja glavnega jezika, drugega izbranega južnoslovanskega jezika in ruščine, dobivajo podrobne informacije iz zgodovine, kulture in leposlovja določenega naroda. Ukvarjajo se tudi s slovansko paleografijo, tekstologijo, duhovno in ljudsko kulturo Slovanov, ter geopolitičnim položajem Balkana. Najboljši študentje dobivajo štipendijo za jezikovne tečaje ali prakso v tujini.
Na slavistiki so organizirane kulturne prireditve, npr. gledališke predstave v raznih slovanskih jezikih. Lodžka slavistika organizira vsepoljsko olimpijado bolgarskega jezika. Naši študentje se udeležujejo prevajalskih natečajev, mednarodnih študentskih konferenc, prevajalskih delavnic. Organizirani so tudi znanstveni izleti, posvečeni ikonografiji, slovanski paleografiji in folkloru.
Lektorat Lektorat slovenščine se je na Fakulteti za južno slavistiko pojavil že od študijskega leta 1996/1997, najprej kot jezik B. Od februarja 1997, ko je glavni lektor postal mag. Aleksander Križ, je slovenščina en izmed diplomskih jezikov (jezikov A). Naslednji lektorji so bili: dr. Janja Volmajer (2009-2011), mag. Mateja Gojkošek (2011-2014) ter mag. Boris Kern (2014 do zdaj). Danes se slovenščino kot glavni jezik (jezik A) učijo študentje drugega letnika ter kot drugi jezik (jezik B) študentje ostalih štirih letnikov. Študentje imajo lektorate ne samo z lektorjem, ampak tudi z absolventkami slavistike, dr. Katarzyno Bednarsko, dr Anetto Buras-Marciniak, dr Anno Stefan in dr. Agnieszko Zatorsko.
Slovenisti lodžke univerze se udeležujejo različnih prireditev, da bi izboljšali svoje jezikovne spretnosti, npr. hodijo na izlete in se pogovarjajo samo po slovensko. Udeležujejo se kulturnih prireditev s slovenskimi pesniki, umetniki in prevajalci npr. literarni večer z Janijem Virkom, povezan s publikacijo njegove knjige Smeh za leseno pregrado, prevajalska delavnica s Tatjano Jamnik, literarno glasbeni večer s Klemenom Piskom, festival Zlati čoln.
Lektor thumb|240px|right|Aleksander Križ Aleksander Križ je absolvent zgodovine na Univerzi v Ljubljani, kjer se je učil tudi poljščino. Preden je postal lektor na Univerzi v Lodžu, je bil štipendist na univerzi v Krakovu v okviru mednarodne izmenjave.
Od februarja 1997 vodi lektorate slovenskega jezika na Lodški slavistki. Razen lektorskih vaj, predava tudi zgodovino in kulturo Slovenije.
Znanstveni krožek Znanstveni krožek je nastal leta 1995, nekaj mesecev po otvoritvi loške slavistike. Njegov glavni cilj je , približanje študentom slovanske zgodovine, kulture in umetnosti, organiziranje in udeležba v seminarjih, konferencah, simpozijih ter znanstvenih srečanjih. V okviru delavnosti Krožka so organizirana srečanja s predavatelji iz drugih slavistik na Poljskem ter z gosti iz tujine. Krožek organizira tudi konference. Člani Krožka skupaj s tutorji organizirajo tudi znanstvene izlete. Dva izleta sta že bila organizirana na poljsko-ukrajinsko območje, na Lemkovo in Bojkovo zemljo, dva pa na Podlasie.
Inštitut za zahodno in južno slavistiko Univerze v Varšavi Začetki varšavske slavistike so povezani z nastajanjem Varšavske Univerze leta 1816. Podrobnejše podatke lahko najdete na spletni strani: http://www.iszip.uw.edu.pl/ Inštitut za zahodno in južno slavistiko deluje pod tem nazivom od leta 2005 (prej se je imenoval Inštitut za slovansko filologijo). Spremembo je povzročil prehod od filološkega študijskega profila do vede o kulturi. Jeziki, ki jih poučujejo na Inštitutu so: slovaški, bolgarski, hrvaški, srbski in slovenski, organizira pa tudi tečaje makedonščine in ruščine. Poleg lektoratov potekajo v A jeziku tudi predmeti, npr. Kulturna geografija Slovenije ali Politčno življenje na Slovenskem. S slovensko literaturo in kulturo se ukvarja mdr. Marta Cmiel-Bażant.
Lektorica in študenti Od leta 1993 je lektorica slovenščine na Univerzi v Varšavi Jasmina Galos, ki prihaja iz Ljubljane. Trenutno slovenščino študirata skupini, ki sta začeli študij leta 2003 in 2005. Skupaj z lektorico delajo prevode in organizirajo številne prireditve v okviru Krožka slavistov UW. Najboljši študenti se vsako leto udeležujejo izmenjav in seminarja slovenskega jezika kulture in literature v Ljubljani in Kopru. Slavistični krožek UW V okviru Krožka deluje slovenistična sekcija z imenom Bratstvo svetega Martina. To je najbolj aktivna sekcija v Krožku. Samo v preteklem letu je Bratstvo organiziralo v okviru Svetovnih dni slovenistike slovaško-poljsko-slovenski literarni večer (23. novembra 2006) in avtorski večer Janija Virka (13. marca 2007). Študenti so posneli tudi film. V sodelovanju s Krožkom raziskovalcev narodnostnih manjšin na Inštitutu za sociologijo UW so predstavili 14. junija 2007 študentske dokumentarne filme o Sloveniji.
Slavistika na Univerzi v Krakovu Študentje se slovenščine učijo v četrtem letniku in prvem semestru petega letnika. To je izbirni predmet (slovenščina ali makedonščina), traja 90 ur, predmet se imenuje tudi tretji slovanski jezik. Slovenščino izbira precej več študentov kot makedonščino. Dodatno obstaja skupina, ki se uči slovensko v okviru opcije (popolnoma izbirnega predmeta) za nižje letnike. Skupina obstaja že dve leti, gre za študente od drugega do četrtega letnika. Obstaja tudi skupina nadaljevalcev, ki se učijo fakultativno. To so večinoma diplomanti slovenistike, tako da predmet ni vključen v študijske programe.
S slovensko literaturo se v Krakovu znanstveno ukvarja Marlena Gruda, tudi prevajalka iz slovenščine.
Lektorat Lektorat obstaja formalno od leta 1962, že prej pa so slovenščino učili štipendisti iz Slovenije. Gre za najstarejši lektorat na Poljskem. Ves čas je slovenistika le lektorat, nikoli ni bila diplomski predmet. Poučuje lektor iz Slovenije, tudi druge slovenistične predmete, ki se občasno najdejo v programu, predava lektor. Del slovenističnih vsebin lahko najdemo tudi pri drugih slavističnih predmetih in pri drugih predavateljih. Trenutno je študentov več kot 80.
Katedra slavistike na Filološko-zgodovinskem oddelku Univerze v Gdansku