Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politična stranka, ki je bila uradno ustanovljena 12. maja 1988 kot Slovenska kmečka zveza in se kasneje preimenovala v SLS. Uvršča se na desno sredino, predsednica stranke je Tina Bregant.
Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala z Novo Slovenijo (NSi) in Fokusom Marka Lotriča (FOKUS), s katerima je tvorila predvolilno koalicijo in oblikovala skupno kandidatno listo.
Zgodovina 27. junija 1992 se je preimenovala iz dotedanje Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke. Leta 2000 se je na kongresu v Ljubljani združila s Slovenskimi krščanskimi demokrati v SLS+SKD in s tem postala pravna naslednica istoimenske zgodovinske politične stranke. Decembra 2001 se je stranka spet preimenovala v SLS (Slovenska ljudska stranka).
2014 Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2014 je bil 25. maja 2014 kot prvi iz vrst SLS za poslanca Evropskega parlamenta na skupni listi NSi in SLS izvoljen tedanji predsednik stranke in poslanec v Državnem zboru RS Franc Bogovič. Sledile so predčasne državnozborske volitve julija 2014, na katerih je Slovenska ljudska stranka za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta. Kljub temu pa je na lokalnih volitvah 2014 med slovenskimi političnimi strankami zmagala po številu županov slovenskih občin. Decembra 2014 je bil za predsednika izvoljen Marko Zidanšek.
2018 V parlament se ji ni uspelo vrniti niti na volitvah 2018, čemur je sledil odstop takratnega predsednika stranke Marka Zidanška. Vodenje je začasno prevzel Primož Jelševar, po odstopu so v stranki k vnovičnemu sodelovanju povabili Marjana Podobnika, ki je bil sicer leta 2016 izključen zaradi domnevnih kršitev strankinega statuta in kodeksa etičnega ravnanja. Na t.i. »spravnem« kongresu septembra 2018 je bil Podobnik kot edini kandidat izvoljen za predsednika.
2019 Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2019 je bil za poslanca Evropskega parlamenta ponovno izvoljen Franc Bogovič, tokrat na skupni listi SDS in SLS.
Oktobra 2019 je SLS skupaj s Francem Kanglerjem ter podporo drugih strank in civilnih iniciativ organizirala protest Rešimo Slovenijo, kjer je več tisoč zbranih izrazilo nasprotovanje vladi in pozvalo k enaki obravnavi ter k pravični in pošteni državi.
2022 Januarja 2021 je stranka inicirala nastanek gibanja Povežimo Slovenijo, katerega pobudnica in koordinatorica je bila Nada Pavšer, podpredsednica stranke Zeleni Slovenije. Gibanje so poleg SLS in Zelenih sestavljale še stranke Konkretno, Nova socialdemokracija in Nova ljudska stranka. Na volitvah koaliciji strank ni uspel preboj v parlament, prejela je 3,4 % glasov in posledično kmalu tudi razpadla.
Julija 2022 je stranko na kongresu prevzel Marko Balažic. Na lokalnih volitvah je stranka osvojila največ županskih mest.
2024 Nosilec liste SLS-a za volitve v Evropski parlament 2024 je bil politični komentator, fizik in izredni profesor Peter Gregorčič. Kljub uvrstitvi na 4. mesto po preferenčnih glasovih Gregorčiču in stranki za las ni uspelo osvojiti mandata, kar je sprožilo spor v stranki. Na seji glavnega odbora v začetku julija naj bi prišlo do ostrega obračuna med Gregorčičem in predsednikom stranke Balažicem, v igri je bil tudi sklic izrednega kongresa in številni člani stranke, denimo iz pomurskih odborov, so izrazili prepričanje, da bi moral Gregorčič prevzeti vodstvo.
Septembra 2024 so se v stranki zavzeli za konsolidacijo in Gregorčiča povabili v stranko. Gregorčič je v odzivu navedel, da se je odzval povabilu na sejo izvršilnega odbora, a da predsednik Balažic ni predstavil svoje vizije potencialnega sodelovanja, prav tako člani izvršilnega odbora, ki da so raje izvedli osebne napade nanj. Oktobra je Peter Gregorčič po napetih več mesecih dokončno izključil možnost nadaljnjega sodelovanja z SLS, dejal je, da jo »obvladujejo ozke interesne skupine, ki jim ustreza šibko vodstvo, na ključne odločitve pa terenska mreža lokalnih odborov ne more vplivati.«
2025 Februarja 2025 je predsednik stranke Balažic podal predlog za sklic izrednega volilnega kongresa, z namenom umiritve nesoglasij in krepitve nadaljnjega delovanja. Kongres je potekal 26. aprila 2025, kandidaturo za predsednika so vložili dotedanji predsednik Marko Balažic, kandidatka na evropskih volitvah 2024 in nevrobiologinja Nina Strah ter zdravnica in ljubljanska mestna svetnica Tina Bregant. Slednja je dobila podporo nekdanjega evroposlanca Franca Bogoviča, medtem ko je Peter Gregorčič javno podprl Nino Strah.
Na kongresu sta Marko Balažic in Nina Strah pred glasovanjem umaknila kandidaturi. Slednja je želela, da izvršilni odbor delegatom preda določeno dokumentacijo, ker pa tega ni storil, je kongres zapustila v prepričanju, da je ta prirejen. Za novo predsednico je bila tako izvoljena Tina Bregant.
2026 Na državnozborskih volitvah marca 2026 je SLS nastopila skupaj z NSi in stranko Fokus, prispevala je 23 kandidatov. Na listi je bil kot edini iz SLS za poslanca izvoljen Srečko Ocvirk, ki mu je s tem prenehal županski mandat v Sevnici. Stranka se je odločila podpisati koalicijsko pogodbo za 16. vlado Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše, a v njej ni dobila ministrskega mesta kakor NSi in Fokus. Predsednica Tina Bregant je nad tem izrazila razočaranje, a je stranka ostala zavezana pogodbi. Je pa dobila pet državnih sekretarjev: Tomaž Žagar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, Velislav Žvipelj na ministrstvu za kmetijstvo, Ivan Meglič na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Stanislav Raščan na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter Tomislav Nemec na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve.
Rezultati volitev Državnozborske volitve Od leta 1992 do leta 2014 je imela poslance v Državnem zboru Republike Slovenije: Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto Vlada 1992 103.300 8,69 5. 1996 207.186 19,38 10,69 9 2. 2000 102.691 9,54 9,84 10 4. 2004 66.032 6,82 2,72 3 5. 2008 54.809 5,21 1,81 1 6. 2011 75.311 6,83 1,62 1 6. 2014 34.548 3,95 2,88 6 8.– 2018 23.329 2,62 1,33 0 10.– 2022 40.612 3,41 0,79 0 7.– 2026 109.201 9,26 5,85 1 3.
Volitve v Državni zbor RS 1992
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 6. decembra 1992, je stranka osvojila 10 poslanskih mest. Poslanci so postali: Metka Karner-Lukač, Mihaela Logar, Zoran Madon, Alojz Metelko, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Franc Potočnik, Žarko Pregelj, Ludvik Toplak in Franc Zagožen.
Štefan Matuš je 15. februarja 1993 pristopil k poslanski skupini SLS, pred tem je bil nepovezani poslanec, še prej pa član SNS. Prav tako je k SLS pristopila Irena Oman in sicer 7. marca 1995.
Po odstopu Ludvika Toplaka, ki je bil imenovan za rektorja Univerze v Mariboru je njegovo mesto 25. februarja 1994 zasedel Janez Vindiš, ki pa je 9. septembra 1996 prestopil k SKD.
Volitve v Državni zbor RS 1996
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 10. novembra 1996, je stranka osvojila 19 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Leon Gostiša, Peter Hrastelj, Franc Kangler, Štefan Klinc, Janez Kramberger, Jože Možgan, Darinka Mravljak, Janez Per, Janez Podobnik, Franc Potočnik, Jakob Presečnik, Franc Rokavec, Branko Tomažič, Vili Trofenik, Alojz Vesenjak in Franc Zagožen.
Vodja poslanske skupine je bil Franc Zagožen.
Volitve v Državni zbor RS 2000
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka (takrat SLS+SKD) osvojila 9 poslanskih mest. Poslanci so postali: Ivan Božič, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jurij Malovrh, Janez Podobnik, Franc Rokavec in Vili Trofenik.
Vodja poslanske skupine je bil Janez Podobnik.
Volitve v Državni zbor RS 2004
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3 oktobra 2004, je stranka osvojila 7 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Kristijan Janc, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jakob Presečnik in Mihael Prevc.
Andrej Fabjan je julija 2008 nadomestil umrlega Kristijana Janca.
Volitve v Državni zbor RS 2008
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 5 poslanskih mest. Poslanci so postali: Franc Bogovič, Gvido Kres, Jakob Presečnik, Janez Ribič in Radovan Žerjav.
Franc Pukšič je po izstopu iz SDS pristopil k poslanski skupini SLS.
Volitve v Državni zbor RS 2011
Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest. Poslanci so postali: Mihael Prevc, Jakob Presečnik, Franc Bogovič, Janez Ribič, Franc Pukšič in Radovan Žerjav.
Jasmina Opec je na poslanskem mestu nadomestila Radovana Žerjava, ki je postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Volitve v Državni zbor RS 2014
Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je SLS za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.
Volitve v Državni zbor RS 2018
Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. junija 2018 je stranka znova ostala pred parlamentarnim pragom. Slab rezultat je botroval odstopu Marka Zidanška z mesta predsednika stranke.
Volitve v Državni zbor RS 2022
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 24. aprila 2022 je stranka nastopila skupaj s štirimi strankami v koaliciji Povežimo Slovenijo. Ta se s 3,41 % glasov ni uvrstila v parlament, posledično je takratni predsednik stranke Marjan Podobnik napovedal, da se na kongresu meseca julija ne bo potegoval za še en mandat. Novi predsednik je postal Marko Balažic, podpredsedniki pa Kaja Galič, Marko Cigler, Mihaela Rožej.
Volitve v Državni zbor RS 2026
sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px sličica|Trije kandidati SLS: Igor Beguš (Šiška III), predsednica Tina Bregant (Ptuj III), Janez Žagar (Moste Polje II), februarja 2026 v volilni kavarni.|220px Predsednica SLS Tina Bregant se je 18. septembra 2025 prvič sestala z Jernejem Vrtovcem, takrat novoizvoljenim predsednikom Nove Slovenije, z namenom začetka pogovorov o povezovanju. Oba sta se zavzela za sodelovanje, ki bi preprečilo »drobljenje glasov na desni sredini« ter ob tem lažje omogočilo oblikovanje »razvojne koalicije.«
8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da stranka nadaljuje pogovore o sodelovanju na državnozborskih volitvah, in sicer tako z NSi kot tudi s strankama FOKUS Marka Lotriča ter Demokrati. poslanca Anžeta Logarja. Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja je omenila tudi stranko Glas upokojencev, a je predsednik slednje Pavel Rupar povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo.
Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest. Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa, 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo. Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026. Glavni odbor SLS je nato na svoji seji dne 5. februarja 2026 potrdil celotno skupno listo kandidatov.
Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK. V kvoti SLS kandidira 23 kandidatov, predsednica Tina Bregant v okraju Ptuj III, podpredsednica Mihaela Rožej pa v Šentjurju; na listi bo tudi več županov stranke, med njimi Ivan Meglič (Kranj III), Franc Rokavec (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Murska Sobota I). Slogan zavezništva na volitvah je Skupaj v akcijo.
Evropske volitve Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto 2004 36.662 8,41 5. 2009 16.601 3,58 4,83 0 7. 2014 66.760 16,60 13,02 1 2. 2019 126.534 26,25 9,65 0 1. 2024 48.637 7,21 19,04 1 6.