Rehabilitacija, (novo latinsko rehabilitare - obnoviti) je proces bio-psihosocialnega prilagajanja telesno ali duševno prizadete osebe, za ponovno vključevanje v družbeno življenje in delo. Končni cilj vsake rehabilitacije je razvoj preostalega potenciala organizma do take mere, ki zagotavlja najoptimalnejšo vključitev poškodovanega ali bolnega v delovno okolje.
Rehabilitacija je kompleksen proces, kjer uspeh zagotavlja samo timsko delo. Člani rehabilitacijskega tima so navadno: zdravnik (v medicinski rehabilitaciji navadno specialist fiziater, v poklicni rehabilitaciji pa specialist medicine dela, prometa in športa), bolnik, medicinska sestra, prehranski svetovalec - dietetik ali nutricionist, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, socialni delavec, klinični psiholog, ortotik/protetik, maser, športni pedagog/tren.er
V vsaki rehabilitaciji, še zlasti pa v rehabilitaciji športnika, mora biti le-ta aktiven in enakovreden član rehabilitacijskega ekipe.
Poznamo tri vrste rehabilitacije: medicinska rehabilitacija je prizadevanje za dosego takšne stopnje zdravja, kakršna je bila pred boleznijo ali poškodbo, oziroma vsaj približanje taki stopnji poklicna rehabilitacija je prizadevanje za vrnitev bolnika ali poškodovanca na njegovo delovno mesto ali usposobitev za drug poklic, če prvo ni mogoče psiho-socialna rehabilitacija je vključitev v reševanje psiho-socialne problematike, ki se pojavi z boleznijo ali invalidnostjo in zajema bolnika in okolje. Lahko predstavlja tudi vključevanje duševnih bolnikov, alkoholikov in odvisnikov od prepovedanih drog, v življenjsko okolje.
Glej tudi seznam psiholoških vsebin medicinske vede
da:Rehabilitering de:Rehabilitation fi:Rehabilitointi ru:Реабилитация sr:Рехабилитација
Kategorija:Prizadetost in oviranost Kategorija:Rehabilitacijska medicina Kategorija:Varnost in zdravje pri delu