Regija Makedonija center|265px| Današnje meje regije Makedonije niso točno definirane. Regija se razprostira čez 5 držav: Grčija, Severna Makedonija, Bolgarija, Albanija in Srbija. center|265px| Grška/Egejska je označena sivo (50 %), Vardarska rdeče (37 %), zeleno je označena Pirinska (10 %). Oranžno je del Makedonije v Albaniji (1,5 %).
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi. Njene meje so se skozi čas precej spremenile; vendar pa je bila do sredine 19. stoletja opredeljena kot sodobna geografska regija. Danes velja, da regija vključuje dele šestih balkanskih držav. Razdeljena je med Grčijo (Egejska Makedonija), Severno Makedonijo (imenovana tudi Vardarska Makedonija; edina neodvisna država, ki v celoti spada v to regijo in katere površina se v veliki meri prekriva s porečjem reke Vardar) in Bolgarijo (Pirinska Makedonija). Majhen del Makedonije leži tudi v Albaniji (Mala Prespa in Golo Brdo) ter Srbiji (Prohor Pčinjski, porečje Pčinje).
Obsega približno 67.000 kvadratnih kilometrov in ima 4,76 milijona prebivalcev. Njena najstarejša znana naselja segajo približno v leto 7000 pr. n. št. Od sredine 4. stoletja pred našim štetjem je Makedonsko kraljestvo postalo prevladujoča sila na Balkanskem polotoku; od takrat ima Makedonija pestro zgodovino.
Etimologija Obe lastni imeni Makedṓn in Makednós morfološko izhajata iz starogrškega pridevnika makednós, kar pomeni »visok, vitek« in sta povezana z izrazom Makedonija.
Meje in definicije
Antika
Opredelitev Makedonije se je skozi zgodovino večkrat spremenila. Pred razširitvijo pod Aleksandrom Velikim je starodavno kraljestvo Makedonija, po katerem ima sodobna regija svoje ime, v celoti ležalo znotraj osrednjega in zahodnega dela sedanje grške province Makedonije in je bilo sestavljeno iz 17 provinc/okrožij ali eparhij (antika grško επαρχία).The Ancient Greeks: New Perspectives, Stephanie Lynn Budin, ABC-CLIO, 2004, , p. 12.
Širitev Kraljevine Makedonije:
Kraljestvo Perdika I.: Makedonsko kraljestvo Emathia, ki ga sestavlja šest provinc Emathia, Pieria, Bottiaea, Mygdonia, Eordaea in Almopia. Kraljevina Aleksandra I.: Vse zgornje province plus vzhodne priloge Crestonia, Bisaltia in zahodne priloge Elimiotis, Orestis in Lynkestis. Kraljestvo Filipa II.: Vse zgoraj omenjene province ter dodatki Pelagonija in makedonska Paeonija na severu, Sintika, Odomantisa in Edonisa na vzhodu ter Halkidika na jugu.
Rimsko obdobje
V 2. stoletju je Makedonija pokrivala približno območje, za katero velja, da je danes, vendar severne regije današnje Republike Severne Makedonije niso bile identificirane kot makedonske dežele.Entangled Histories of the Balkans: Volume One, Roumen Daskalov, Tchavdar Marinov, BRILL, 2013, , pp. 278–279. Zaradi še vedno nejasnih razlogov se je v naslednjih enajstih stoletjih položaj Makedonije močno spremenil. Rimska provinca Makedonija je obsegala današnjo severno in osrednjo Grčijo, velik del geografskega območja Republike Severne Makedonije in jugovzhodno Albanijo. Preprosto povedano, Rimljani so pod tem imenom ustvarili veliko večje upravno območje kot prvotna antična Makedonija. V poznih rimskih časih so bile pokrajinske meje reorganizirane v škofijo Makedonijo, sestavljeno iz večine moderne celinske Grčije tik ob Egejskem morju, vključno s Kreto, južno Albanijo, jugozahodno Bolgarijo in večino Republike Severne Makedonije.
Bizantinska doba V Bizantinskem cesarstvu je bila provinca pod imenom Makedonija izklesana iz prvotne téme Trakije, ki je bila precej vzhodno od reke Strume.Migracije v zgodnjih bizantinskih stoletjih so spremenile tudi pomen geografskega pojma Makedonija, ki se je, kot kaže, preselila proti vzhodu skupaj z delom neslovanskega prebivalstva stare rimske province. V začetku 9. stoletja je bila v današnji Trakiji (razdeljena med Bolgarijo, Grčijo in Turčijo) ustanovljena upravna enota (téma) Makedonikon z glavnim mestom Adrianopleas. Bilo je rojstno mesto cesarja Vasilija I. (867–886), ustanovitelja tako imenovane makedonske dinastije v Bizantinu. Historical Dictionary of the Republic of Macedonia, Dimitar Bechev, Scarecrow Press, 2009, , p. Iii. Ta téma je vključevala različne dele Trakije in je dala ime makedonski dinastiji.Do začetka 9. stoletja tema Makedonija s prestolnico v Adrianoplu ni bila sestavljena iz makedonskih, temveč iz tračanskih ozemelj. V bizantinskem obdobju je osrednja Makedonija ustrezala témama Soluna in Strimona. Osmanska uprava je ignorirala ime Makedonija. Oživela je šele v renesansi, ko so zahodni učenjaki ponovno odkrili starogrško geografsko terminologijo Brill's Companion to Ancient Macedon: Studies in the Archaeology and History of Macedon, 650 BC – 300 AD, Robin J. Fox, Robin Lane Fox, BRILL, 2011, , p. 35. Zato se bizantinski dokumenti tega obdobja, ki omenjajo Makedonijo, najverjetneje nanašajo na makedonsko témo. Po drugi strani pa je bila regija Makedonija, ki ji je skozi 9. in 10. stoletje vladalo Prvo bolgarsko cesarstvo, leta 1018 vključena v Bizantinsko cesarstvo kot téma Bolgarije.Ko so se v 4. do 7. stoletju našega štetja začeli barbarski vpadi na Balkan, so bili ostanki Helenov, ki so živeli v Makedoniji, potisnjeni v vzhodno Trakijo, na območje med Adrianoplom (danes turškim mestom Edirne) in Konstantinoplom. To območje bi Bizantinci imenovali tema Makedonija... medtem ko je bilo sodobno ozemlje R. Makedonije vključeno v temo Bolgarije po uničenju Samuelovega bolgarskega cesarstva leta 1018. Contested Ethnic Identity: The Case of Macedonian Immigrants in Toronto, 1900–1996, Chris Kostov, Peter Lang, 2010, , p. 48.
Osmanska doba S postopnim osvajanjem jugovzhodne Evrope s strani Osmanskega cesarstva v poznem 14. stoletju je ime Makedonija za več stoletij izginilo kot administrativna oznaka in je bilo redko prikazano na zemljevidih. Ime je bilo v 19. stoletju ponovno oživljeno, da bi pomenilo posebno geografsko regijo,The ancient name 'Macedonia' disappeared during the period of Ottoman rule and was only restored in the nineteenth century originally as geographical term. The Oxford Handbook of the History of Nationalism, John Breuilly, Oxford University Press, 2013, , p. 192. ki opredeljuje regijo, ki jo omejujejo gora Olimp, Pindsko gorstvo, Šar planina in Osogovo, zahodni Rodopi, spodnji tok reka Mesta (grško Nestos) in Egejsko morje, razvija približno enake meje, kot jih ima danes.The region was not called "Macedonia" by the Ottomans, and the name "Macedonia" gained currency together with the ascendance of rival nationalism. Collective Memory, National Identity, and Ethnic Conflict: Greece, Bulgaria, and the Macedonian Question, Victor Roudometof, Greenwood Publishing Group, 2002, , p. 89.
Demografija V srednjem in novem veku je bila Makedonija znana kot balkanska regija, naseljena s številnimi etničnimi skupinami."Macedonia Redux", Eugene N. Borza, The Eye Expanded: Life and the Arts in Greco-Roman Antiquity Danes ima Makedonija kot obmejno območje, kjer se srečuje več zelo različnih kultur, izjemno raznolik demografski profil. Trenutna demografija Makedonije vključuje: Makedonski Grki se kulturno in regionalno samoopredeljujejo kot Makedonci (grško Μακεδόνες, Makedónes). Predstavljajo večino prebivalstva regije (~51 %). Štejejo približno 2.500.000 in danes skoraj v celoti živijo v grškem delu Makedonije. Grško makedonsko prebivalstvo je mešano z drugimi avtohtonimi skupinami in z velikim dotokom grških beguncev iz Male Azije, pontskih Grkov in vzhodnotrakijskih Grkov v začetku 20. stoletja. To je posledica izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo, med katero je bilo več kot 1,2 milijona pravoslavnih beguncev iz Turčije nastanjenih v Grčiji, od katerih jih je bilo 638.000 naseljenih v grški provinci Makedonija. Manjše grške manjšine obstajajo v Bolgariji in Republiki Severni Makedoniji, vendar je njihovo število težko ugotoviti. V uradnih rezultatih popisa se je v bolgarski Makedoniji (pokrajina Blagoevgrad) leta 2011 samo 86 oseb opredelilo za Grke, od skupno 1379 v vsej Bolgariji; medtem ko se je v popisu leta 2002 v Republiki Severni Makedoniji le 442 oseb opisalo kot Grki. Etnični Makedonci se opredeljujejo kot Makedonci (makedonsko Македонци, Makedonci) v etničnem in regionalnem smislu. So druga največja etnična skupina v regiji. Ker so južnoslovanska etnična skupina, so v Grčiji znani tudi kot »makedonski Slovani« in »slovanski Makedonci« (grško Σλαβομακεδόνες, Slavomakedones), čeprav lahko etnični Makedonci, vključno s tistimi v grški Makedoniji, na ta izraz gledajo kot na slabšalno. Čeprav je bila v preteklosti sprejemljiva, lahko etnični Makedonci trenutno rabo tega imena v zvezi z etnično skupino in jezikom obravnavajo kot ponižujoče in žaljivo. V preteklosti so se makedonski Slovani v Grčiji zdeli olajšani, ko so bili priznani kot "Slovanomakedonci". Pavlos Koufis, rojen v grški Makedoniji, pionir etničnih makedonskih šol v regiji in lokalni zgodovinar, pravi v Laografika Florinas kai Kastorias (Folklora Florine in Kastorie), Atene 1996: "[Med svojim Panhelenskim srečanjem septembra 1942 je KKE omenila, da priznava enakopravnost etničnih manjšin v Grčiji] KKE je priznala, da je slovanofonsko prebivalstvo etnična manjšina Slovanomakedoncev. To je bil izraz, ki so ga prebivalci Grčije regija sprejela z olajšanjem. [Ker] Slovanomakedonci = Slovani+Makedonci. Prvi del izraza je določil njihov izvor in jih uvrstil v veliko družino slovanskih ljudstev." Grški Helsinški monitor poroča: