Züriško jezero (züriška nemščina Zürisee [ˈt͡syɾiˌz̥eː]) je ledeniško jezero v Švici. Leži jugovzhodno od mesta Zürich v kantonih Zürich, St. Gallen in Schwyz.
Glavni pritok Züriškega jezera je reka Linth, ki izvira v masivu Tödi v Glarnskih Alpah in teče skozi kanton Glarus in od regulacije Lintha (med 1807 do 1816) skozi Walensee in kot kanal Linth blizu Schmerikona v Züriško jezero. Glavni iztok iz Züriškega jezera v mestu Zürich je reka Limmat, ki teče skozi dolino Limmattal do reke Aare. Schanzengraben je od leta 1642 služil kot drugi odtok iz jezera v Zürichu ki se je izognil polnitvi ob uničevanju obzidja utrdb v Zürichu okoli leta 1834.
Geografija thumb|left| Züriško jezero 1885 na grafiki Johanna Jakoba Hoferja z Greifenseejem in Zugerseejem Ozko dolino, v kateri leži jezero, obdajajo na jugozahodu gorski verigi Etzel in Albis, na severovzhodu pa gričevnata pokrajina Zürich Oberland in Pfannenstiel. Na obeh pobočjih doline so poševne terase, ki so jih oblikovale stranske morene. Züriško jezero spada v skupino jezer na robu Alp, ki so nastala v medsebojnem vplivu dviganja Alp, rečne erozije in zadnjih ledenih dob.
Podolgovata, rahlo ukrivljena oblika Züriškega jezera je podobna banani. Jezero je od Rapperswila do Züricha dolgo približno 28 kilometrov, skupaj z Oberseejem pa približno 42 kilometrov. Na najširši točki med Stäfom in Richterswilom je jezero široko 3,85 kilometra. Njegova najgloblja točka med Herrlibergom in Oberriedenom meri 136 metrov globine vode.Zürichsee auf der Website der Baudirektion des Kantons Zürich, abgerufen am 5. März 2017. Dolžina obale je 87,6 kilometra.
Züriško jezero ima ozko točko v bližini Rapperswila in polotoka Hurden, ki je nastala zaradi morene v tako imenovani stopnji Hurden.René Hantke: Die spätwürmeiszeitlichen Stadien auf der schweizerischen Alpennordseite. In: Quaternary Science Journal 21, 1970, S. 71–80, doi:10.3285/eg.21.1.06. Del jezera med Rapperswil in Schmerikon, ki ga od večjega dela jezera ločuje jez Rapperswil, se imenuje Obersee. V ravnici reke Linth med Tuggenom, Reichenburgom in Uznachom je vzhodni odsek jezera Tuggenersee obstajal še do srednjega veka, ki je zamuljil v 16. stoletju zaradi velike količine materiala, ki ga je nosila reka Linth.J. Grüninger: Aus dem Werden der Linthebene. In: 23. Jahrbuch des Kantonalen Lehrervereins St. Gallen, 1939.Walter Drack, Rudolf Moosbrugger-Leu: Die frühmittelalterliche Kirche von Tuggen. In: Zeitschrift für schweizerische Archäologie und Kunstgeschichte, 1960, S. 176–216.
Med Rapperswilom in Pfäffikonom sta dva otoka, naseljeni Ufenau in nenaseljeni, zaščiteni Lützelau. Otok Schönenwirt pred Richterswilom je tretji največji naravni otok v jezeru.
Züriško jezero je nastalo v sedanji obliki po zadnji ledeni dobi, ko se je staljena voda iz ledenikov ustavila na čelni moreni.Conrad Schindler: Zum Quartär des Linthgebiets. Beiträge zur geologischen Karte der Schweiz, Lieferung 169, 2004. Swisstopo Wabern BE. Terra plana ? Zeitschrift für Kultur, Geschichte, Tourismus und Wirtschaft. 3/2005, Sarganserländer Druck AG Mels. Denkmalpflege und Archäologie im Kanton St. Gallen 1997–2003, S. 340 ff.
Geologija Z geološkega vidika leži zahodni del Züriškega jezera v molasi švicarske planote. Med terciarjem je bila kotlina napolnjena z naplavinami iz nastajajočih Alp, pri čemer se sedimenti lahko razdelijo v različne plasti. Depoziti nastali v morskih pogojih se imenujejo morska molasa, tisti v fluvialnih pogojih pa sladkovodna molasa.
Zgornja sladkovodna molasa, ki je bila odložena pred približno 16 do 5 milijoni let, je pomembna za območje Züricha. Sestavljena je iz izmenične plasti trdih peščenjakovih brežin in mehkih laporjev in je še posebej očitna na Uetlibergu in na gričih vzhodno od mesta. Globoko vrtanje bi v podzemlju Züricha našlo več kot 1000 m debelo plast depozitov molase, preden bi naleteli na usedline iz jurske dobe.
Zadnji pomemben slikovit pretisk regije je prinesel napredek ledenika Ren-Linth v različnih ledenih obdobjih. Ledenik je poglobil in razširil obstoječe doline ter ustvaril nove doline. Limmattal in Glattal sta napolnjeni z gramozom iz ledene dobe in drugimi sedimenti iz poledenitve. Sledi Würmske poledenitve so še vedno najbolj jasno vidne. Pred približno 20.000 leti je nastal morenski zid, ki zapira Züriško jezero na severu. Zaznamujejo ga greben med jezerom in Sihltalom, višina pri Lindenhofu v starem mestnem jedru in Burghölzli, medtem ko je dolina Sihl na robu ledenika absorbirala tok taline.
Podnebje thumb|left| Spodnje jezersko porečje z Grossmünstra Züriško jezero je v zmernem podnebnem pasu. Podnebje na eni strani oblikujejo zahodni vetrovi, ki pogosto prinašajo padavine, na drugi strani pa bise (vzhodni ali severovzhodni veter), ki je običajno povezan z visokim tlakom, prinaša pa hladnejše vremenske faze v vseh letnih časih, kot bi v povprečju pričakovali. Fen, ki je pomemben v alpskih dolinah in na robu Alp, običajno ne kaže posebnih podnebnih učinkov.
Letna povprečna temperatura na merilni postaji MeteoSwiss v Zürichu (na 556 m nadmorske višine na pobočju Zürichberga in s tem 150 m nad nivojem mestnega jedra) je 8,5 ° C, najhladnejšega januarja pa -0,5 ° C in julija najtoplejše povprečne mesečne temperature 17,6 ° C. Tu lahko v povprečju pričakujemo 88 dni zmrzali in 26 dni ledu. V povprečju je 30 poletnih dni, vročih pa so običajno trije. Te vrednosti so v primerjavi z drugimi postajami Central Plateau razmeroma nizke, kar lahko razložimo z nadmorsko višino postaje. V dolini Limmat lahko v povprečju čez leto pričakujemo bistveno več poletnih in vročih dni. Merilna postaja v Zürichu ima v povprečju 1482 sončnih ur na leto. 1136 mm padavin pade skozi celo leto, večje količine pa izmerimo v poletnem polletju in zlasti v treh poletnih mesecih kot pozimi zaradi konvektivnih padavin.
Podnebje, zlasti na Zlati obali Zollikona preko Küsnachta do Meilena, je tako blago, da na vrtovih rastejo palme visoka žumara (Trachycarpus fortunei’’) in fige.
Regulacija jezera Na začetku 20. stoletja so bila nihanja gladine Züriškega jezera do dva metra. To je pogosto vodilo do poplav v bližini obale. Danes je gladina Züriškega jezera umetno urejena. Ureditev ne poteka neposredno ob izlivu jezera, ampak približno dva kilometra po reki Limmat skozi tako imenovani Letten- ali Platzspitzwehr elektrarne Letten.Kanton Zürich: Seeregulierung
Regulacija jezera poleg stabiliziranja morske gladine služi tudi za pridobivanje električne energije in zaščito pred poplavami. Sistem odvodov na Platzspitzu usmerja del vode skozi kanal Letten do elektrarne. Raven jezera je mogoče umetno znižati pred nevarnostjo poplav. Ko pride do poplave, se lahko v jezeru zadrži več vode. To lahko prepreči ali zmanjša poplave, zlasti v nižje ležečih predelih mesta in v dolini Limmattal. Tudi ko poplavi Sihl, Lettenwehr izpolnjuje pomembno funkcijo: zadržuje vodo iz Züriškega jezera, da Sihlski vodi da več prostora. Na ta način se je mogoče izogniti škodi v mestu Zürich, na primer poplavi podzemnih tirov na glavni postaji v Zürichu.Bundesamt für Umwelt: Faktenblatt Zürichseeregulierung
Današnji prečni prerez je bil zgrajen med letoma 1949 in 1951 in je nadomestil obstoječi igelni jez na Platzspitzu. Obstoječi preliv naj bi po letu 2020 nadomestila sektorska obramba - premični prerez s prelivno zaporo.Adi Kälin: Wo der Wasserstand des Zürichsees bestimmt wird In: Neue Zürcher Zeitung vom 1. Februar 2019
Zgodovina thumb| Züriško jezero na zemljevidu Suworowa iz leta 1799 thumb|left| Rapperswil - lesena brv Hurden, Rapperswil in Bachtel v ozadju Züriško jezero je bogato z ostanki prazgodovinskih kolišč. Januarja 1854 so bili v bližini Obermeilena prvič najdeni ostanki kolišč. Takrat je imelo jezero zelo nizek vodostaj, kar je omogočilo delo na sicer poplavljeni jezerski strugi. Podvodni arheologi so prazgodovinske naselbine in predmete našli tudi v drugih krajih: poleg številnih drugih koliščarskih vasi najdbe kulture Horgenarchaeologie.zh.ch: Archäologische Rettungsgrabung Parkhaus Opéra: Regierungsrat erteilt grünes Licht für die Auswertung, Zugriff am 31. August 2010Die Horgener Kultur pa tudi v spodnjem jezerskem bazenu blizu Züricha rimski tempelj blizu Grossen HafnerKantonsarchäologie Zürich, Tätigkeitsbericht 2003–2005, (Zürich-Riesbach) nekdanji majhen otok.
Prazgodovinska najdišča Zürich-Enge-Alpenquai, Grosser Hafner in Kleiner Hafner v Zürichu, Meilen-Rorenhaab, Erlenbach-Winkel, Freienbach-Hurden-Rosshorn, Freienbach-Hurden-Seefeld, Rapperswil-Jona-Technikum, Seegubel in Wädenswil Vorder Au so s strani Unescove svetovne dediščine vpisani kot Prazgodovinska kolišča okoli Alp.http://www.palafittes.org/de/unesco-welterbe/fundstellen-schweiz/index.html (Link nicht abrufbar): Rapperswil-Jona/Hombrechtikon–Feldbach (Seegubel, CH-SG-01), Rapperswil-Jona-Technikum (CH-SG-02), Freienbach-Hurden-Rosshorn (CH-SZ-01) im Zusammenhang mit den prähistorischen und historischen Seequerungen, abgerufen am 15. Februar 2013Website UNESCO World Heritage Centre (27. Juni 2011), Pressemeldung Six new sites inscribed on UNESCO’s World Heritage List, abgerufen am 15. Februar 2013
Že okoli leta 1500 pr. n. št. je bil med Rapperswilom in Hurdenom lesen most. Leta 2000 so potapljači našli ostanke kolov in kopice klesancev ter številne posamezne predmete, kot so kovanci in orožje, ki so jih uporabniki mostu izgubili.
Po rimski osvojitvi okoli 15 pr. n. št. je bilo Züriško jezero na obmejnem območju med rimskimi provincami Retija in Gornja Germanija (Germania superior). Na njegovih bregovih sta rimski naselbini (vicus) Centum Prata (sodobni Kempraten) in Turicum (sodobni Zürich) služili kot vozlišči za blagovni promet na alpski poti.
5. oktobra 1563 je bil v mestni hiši v Zürichu izdan odlok o ulovu, nakupu in prodaji rib jezera. Ilustracije rib za to je ustvaril znani slikar Hans Asper.Theodor von Liebenau: Geschichte der Fischerei in der Schweiz. Bern 1897, S. 115. geschaffen.Heinrich Grimm: Neue Beiträge zur „Fisch-Literatur“ des XV. bis XVII. Jahrhunderts und über deren Drucker und Buchführer. In: Börsenblatt für den Deutschen Buchhandel – Frankfurter Ausgabe. Nr. 89, 5. November 1968 (= Archiv für Geschichte des Buchwesens. Band 62), S. 2871–2887, hier: S. 2882.
Po vzoru starega lesenega mostu je bila leta 2001 v bližini Hurdena zgrajena nova lesena brv, tako da je Jakobsweg, preko Pfäffikon SZ, čez Etzelpass do Einsiedelna mogoče hoditi kot v starih časih.
Tradicionalne zimske zaledenitve thumb|Zmrzal 1880 pred Wollishofen am Zürichsee thumb|Zmrzal v Zürichu 1891 Züriško jezero (povzeto po poročilu züriškega jezerskega policista) je bilo v naslednjih letih popolnoma zamrznjeno: 1223, 1259, 1262 1407, 1435, 1491 1514, 1517, 1573 1600, 1660, 1684, 1695 1709, 1716, 1718, 1740, 1755, 1763, 1789 1830, 1880, 1891, 1895 1929, 1963 Die Jahre 1223 bis 1963 (ausser 1435) wurden zitiert aus Bericht Seegfrörni Zürichsee 1963. Historische Seegfrörni Zürichsee Glede na kroniko, omenjeno v Dobrasu, je Züriško jezero (pa tudi Bodensko jezero) leta 1435 zmrznilo in race so zaradi močnega mraza pobegnile v Zürich.Werner Dobras: Seegfrörne. Die spannende Geschichte der Seegfrörnen von 875 bis heute. 2., veränderte Auflage. Stadler Verlagsgesellschaft, Konstanz 1992, ISBN 3-7977-0266-3, S. 10–11.
1963