244x244px|thumb|Mercedes-Benz SLS AMG
Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh. Beseda je izposojenka iz , ta pa je skovanka iz (»samo«, »samodejno«) in mobile (iz - »premično«). Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja motor z notranjim zgorevanjem, ki ga žene bencin ali diesel.
Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo kombinirana vozila oz. kombiji, tovornjaki, poltovornjaki, avtobusi ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz motorno vozilo).
Avtomobilska industrija je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986. Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z ogljikovim dioksidom ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture (cest s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi prometnih nesreč. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so električni.
Slovenci med Evropejci in Balkanci slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila, ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter prisilno polnjenih motorjev z večjim navorom med slovenci. Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo. V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je Volkswagen z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: BMW in Porsche, med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke Tesla. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur. Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. Glavni deli sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozilaGlavni deli avtomobila so: šasija ali samonosna karoserija z vzmetenjem glavni pogonski agregat diesel (npr. BMW B58), bencin, elektro z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna sklopka (ročni in DSG menjalnik) menjalnik spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi platišča s pnevmatikami in zavorni diski s ploščicami voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje potniški in/ali tovorni prostor
Pomembni tehnični podatki Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. +Tehnične lastnosti avtomobilaParameterenotapomenopombamočkW (ali hp)pove kako zmogljiv je motornavorNmpove kakšna je prožnost motorja in pospeškivečji vpliv na vožnjo kot sama močnazivna moč pri vrtljajihrpmpomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številkavidimo v diagramu moči in navoranazivni navor pri vrtljajihrpmpomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešekvidimo v diagramu moči in navoramaksimalna hitrostkm/hzmogljivost motorja in aerodinamikezaviralna potmkazalnik varnostivolumen motorjaccmvpliva na življensko dobo motorjašt. valjevšt.vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabohrup vozila dBpomembno za udobnost dolgotrajne vožnjetipično pri 50, 90, 130, 160 km/hmedosna razdaljammdaljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabinipospešek vozila 0-100 km/hsecpomembno za varno prehitevanjegledajo se tudi pri drugih hitrostihvolumen posode za gorivolitvpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanješt. predstav menjalnikašt.več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabokombinirana poraba vozilalit/100kmpove realno povprečno porabomasa praznega vozilakgvpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilennajvečja dovoljena masakgpomebno za nosilnost vozila
Vrsta pogonskega agregata +Primerjava dizelskega, bencinskega in električnega pogonaLastnostDizelBencinEV ElektrikaKratke relacije− + ++Servisna zahtevnost± + ++Mestna vožnja± + ++Tišina +± ++Pospeševanje + + ++Stroški energije +− ++Križarjenje 50-80 km/h + + ++Križarjenje 80-100 km/h +± +Križarjenje 140–160 km/h ++ -±Križarjenje 160–180 km/h ++−−Izkoristek časa ++ +±Dolge avtocestne relacije ++±±Zelo dolge poti ++ +±Vleka ++ +±Polnjenje/točenje ++ ++ -Avtocestno križarjenje ++± +Visoke hitrosti ++±±Legenda: ++ = zelo dobro · + = dobro · ± = srednje · − = slabo
Dizelski motor Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor?
letno naredi 20.000 km ali več vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti:
Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan Idealni za daljše poti in avtocesto Idealni za visoke hitrosti križarjenja 160 km/h Slabosti:
Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) Težji motor → večja masa vozila Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) Višja začetna cena vozila
Bencinski motor Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor?
letno naredi 15.000 km ali manj veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h Prednosti:
Hladen motor se hitreje zagreje Vozniku daje bolj športen občutek Manj obsežni servisi Nižja masa motorja Nižja nakupna cena Športnejši občutek vožnje
Slabosti:
Višja poraba goriva Večji hrup zaradi višjih obratov Majhen navor na nizskih obratih Kratek doseg z enim rezervoarjem Niso optimalni za vleko Večja potreba po prestavljanju Sunkovito speljevanje Bolj utrujajoči pri daljših vožnjah Manj vzdržljivi motorji Nervoznejša vožnja
EV Električna vozila Kdaj naj se kupec odloči za električno vozilo?
letno naredi vsaj 10.000 km ima možnost polnjenja doma ali na delovnem mestu večina voženj je kratkih do srednje dolgih relacij veliko vozi po mestu in primestnih cestah pri nižjih hitrostih želi zelo tiho in gladko vožnjo ne potrebuje zelo hitrega dolivanja energije pri dolgih potovanjih mu ustreza načrtovanje polnjenja pri daljših poteh večino časa lahko vozilo polni, ko je parkirano
Prednosti:
Zelo nizki stroški energije pri domačem polnjenju Zelo visok navor ter hitro in gladko speljevanje Brez prestavljanja popolnoma tekoče pospeševanje Zelo tih pogon, posebej pri nizkih in srednjih hitrostih Rekuperacija pri zaviranju Manj mehanskih delov Brez olja DPF, AdBlue, injektorjev, turbine zelo malo obrabljivih delov Zelo prijetna vožnja v mestu in kolonah Vozilo lahko med parkiranjem učinkovito predgreva/ohlaja kabino Zelo dobro pospeševanje tudi pri večjih in težjih vozilih
Slabosti:
Visoka nabavna cena Večja masa vozila zaradi baterije Doseg je močno odvisen od hitrosti, temperature in vremena Pri 140–160 km/h poraba hitro naraste in se doseg razpolovi Na avtocesti je prednost pred dizlom pri energijski učinkovitosti precej manjša Daljša pot zahteva načrtovanje polnjenja Polnjenje traja bistveno dlje kot točenje goriva Ni primeren za lastnike vozil z naključnim dinamičnim urnikom in dežurnih Na dolgih poteh je odvisnost od razpoložljivosti hitrih polnilnic Pozimi se doseg in hitrost polnjenja lahko zmanjšata Pri vleki prikolice se doseg občutno zmanjša Dolge avtocestne relacije pri visokih hitrostih niso njihovo najbolj učinkovito področje Baterija je drag in pomemben sestavni del vozila Pri zelo dolgih potovanjih je lahko veliko postankov
Konfiguracija prenosa moči v vozilu Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih.
Sprednji pogon (FWD) Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah.
Zadnji pogon (RWD) Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon.
Štirikolesni pogon (AWD/4WD) Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo.
Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu.
Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov xDrivesličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenosxDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah.
4MATIC sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema