Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Življenje in delo
Bunsen je bil najmlajši od štirih sinov profesorja filologije. Študiral je kemijo na Univerzi v Göttingenu in tam leta 1831 doktoriral. Od leta 1836 do 1852 je predaval na Visoki obrtniški šoli (Politehniški šoli) v Kasslu, kjer je nadomestil Wöhlerja. Bil je univerzitetni profesor na univerzah v Marburgu in Breslauu (zdaj Wrocław). Potem pa je bil vse do upokojitve leta 1889 profesor na Univerzi v Heidelbergu.
Leta 1834 je odkril protistrup, hidrirani železov oksid, ki ga še danes uporabljamo proti zastrupitvi z arzenikom. Njegova raziskava dvojnih cianidov, je dokazala načelo v organski kemiji, da je narava sestavljenih snovi odvisna od radikalov, ki jo sestavljajo.
Rezultate svojih raziskav odpadnih plavžnih plinov je leta 1857 objavil v klasičnem delu Gasometrične metode. Z Gustavom Robertom Kirchhoffom velja za utemeljitelja spektralne analize. Leta 1859 sta skonstruirala prvi spektrograf na prizmo. Tega leta je s takšnim postopkom pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorpcijske črte v Sončevem spektru.
Leta 1861 sta z istim postopkom odkrila nova kemijska elementa rubidij in cezij. Po tem postopku se snov, ki se jo proučuje, pričvrsti na platinasto žico, se z Bunsenovim gorilnikom žari in opazuje s spektrografom. Iznašel je že omenjeni gorilnik, čeprav gre zasluga tudi Michaelu Faradayu. Konstruiral je dva galvanska člena s cinkom kot negativno in ogljikom kot pozitivno elektrodo. Člen je uporabil za napajanje obločne svetilke. Izumil je tudi fotometer s katerim je meril njeno svetlost. Galvanski člen je uporabljal pri elektrolitskem postopku pridobivanja čistega kovinskega magnezija. Z elektrolizo je dobil tudi aluminij. Znan je tudi po fotometru z masno zaslonko na zaslonu iz papirja in črpalko na vodni curek.
Bil je zelo odličen eksperimentator. Izumil je še ledni kalorimeter in filtrirno črpalko.
Priznanja
Nagrade
Za svoje znanstvene dosežke je leta 1860 prejel Copleyjevo medaljo Londonske kraljeve družbe, leta 1877 Davyjevo medaljo in leta 1898 Albertovo medaljo.
Sklici
Viri
Kategorija:Nemški fiziki Kategorija:Nemški kemiki Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Marburgu Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Breslauu Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Heidelbergu Kategorija:Odkritelji kemičnih elementov Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje Kategorija:Člani Accademie dei Lincei Kategorija:Nemški akademiki Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti Kategorija:Diplomiranci Univerze v Göttingenu Kategorija:Rubidij Kategorija:Cezij