Prehlad je virusna nalezljiva bolezen zgornjih dihal, ki se v prvi vrsti loteva nosu. Simptomi so med drugim kašelj, vneto žrelo, izcedek iz nosu, kihanje in vročina, ki po navadi ponehajo v sedmih do desetih dneh, nekateri med njimi pa so prisotni do tri tedne. V navaden prehlad je vpletenih več 200 virusnih sevov; rinovirusi so med njimi najpogostejši.
Okužbe zgornjih dihal se deli približno po prizadetih območjih, navadni nahod običajno napade nos, žrelo (faringitis) in sinuse (sinusitis), včasih pa eno ali obe očesi (konjunktivitis). Simptomi so večinoma posledica imunskega odgovora organizma na okužbo in ne posledica razkroja tkiv zaradi virusov. Poglavitna metoda preprečevanja je umivanje rok, obstajajo tudi dokazi, da maske za obraz uspešno pomagajo. Navaden prehlad včasih lahko vodi do pljučnice, bodisi virusnega bodisi sekundarnega bakterijskega izvora.
Za navadni nahod ni zdravila, lahko pa se lajša simptome. Predstavlja najpogostejše nalezljivo obolenje pri ljudeh; odrasle osebe zbolijo dva- do trikrat na leto za prehladom, otroci pa v povprečju šest- do dvanajstkrat. Te okužbe pozna človeštvo od pradavnine.
Znaki in simptomi Tipični simptomi so med drugim kašelj, nahod, zamašen nos in vneto žrelo, ki jih včasih spremljajo boleče mišice, utrujenost, glavobol in izguba teka.Eccles & Weber (2009), str. 24 Pri 40 % primerov pride do vnetega žrela in pri okoli 50 % do kašlja, bolečine v mišicah pa doletijo približno polovico. Pri odraslih vročina običajno ni prisotna, je pa običajna pri mladih in pri otrocih. Kašelj je, v primerjavi s kašljem pri gripi, običajno mile oblike. Čeprav sta pri odraslih kašelj in vročina znak, da je gripa bolj verjetna, gre pri obeh za precej podobni obolenji.Eccles Pg.26 Pri številnih virusih, ki povzročajo prehlad, lahko tudi pride do brezsimptomnih okužb.Eccles & Weber (2009), str. 129Eccles & Weber (2009), str. 50 Izmeček ali izcedek iz nosu je lahko različnih barv, vse od brezbarvne do rumene in zelene barve; po barvi ni mogoče sklepati na vrsto povzročitelja.Eccles & Weber (2009), str. 30
Potek bolezni Prehlad se najavi z utrujenostjo, občutkom premraženosti, s kihanjem in glavobolom, po nekaj dneh pa tem znakom sledita izcedek iz nosu in kašelj. Simptomi se lahko pojavijo 16 ur po izpostavljenosti in po navadi dosežejo vrhunec čez 2 do 4 dni. Po sedmih do desetih dneh po navadi minejo, nekateri pa lahko trajajo do tri tedne. Povprečno trajanje kašlja je 18 dni in včasih se pri obolelih pojavi postviralni kašelj, ki vztraja tudi potem, ko je bolezni konec. Pri otrocih kašelj v 35–40 % primerov traja dlje kot 10 dni, pri 10 % pa dlje kot 25 dni.
Vzrok
Virologija thumb|Koronavirusi so skupina virusov, za katero se ve, da povzroča navaden prehlad. Imajo halo ali kroni (Corona) podoben videz pod elektronskim mikroskopom. Prehlad je virusna infekcija zgornjega dela dihal. Najpogosteje vpleteni virus je rinovirus (30–80 %), vrsta pikornavirus z 99 znanimi serotipi.Eccles & Weber (2009), str. 77 Med drugimi povzročitelji so tudi: humani koronavirus (~15 %), virusi gripe (10–15 %), adenovirusi (5 %), virusi humane parainfluence, humani respiratorni sincicijski virus, enterovirusi, različni od rinovirusov, in metapneumovirus. Pogosto je prisotnih več virusov.Eccles & Weber (2009), str. 107 Skupaj je s prehladom povezanih več kot 200 različnih vrst virusov.
Prenos Virus prehlada se običajno prenaša preko kapljic v zraku (aerosoli), neposrednega stika z okuženimi nosnimi izločki ali izbljuvki (kontaminirani predmeti).Eccles & Weber (2009), str. 197 Katera od teh poti je bistvenega pomena še ni ugotovljeno; prenos z roke na roko in prenos roke-površina-roke se zdi pomembnejši kot prenos preko aerosolov.Eccles Pp. 211 & 215 Virusi lahko preživijo dlje časa v okolju (rinovirusi več kot 18 ur), prenesejo se lahko na roke ljudi in nato v njih oči ali nos, kjer pride do okužbe. Do prenašanja bolezni pride pogosto v vrtcu in v šoli zaradi bližine mnogih otrok, nizke imunosti in pogosto slabe higiene. Te okužbe otroci nato prinesejo domov, kjer okužijo druge družinske člane. Ni dokazov, da bi kroženje zraka med komercialnimi poleti bilo še en način prenosa več. Vendar pa so ljudje, ki sedijo v bližini, bolj ogroženi. Prehladi, ki jih povzroči rinovirus, so najbolj kužni prve tri dni po pojavu simptomov, kasneje so veliko manj nalezljivi.Gwaltney JM Jr & Halstead SB: Contagiousness of the common cold; vabljeni komentar v
Vreme Med ljudmi je pogosto prisotno prepričanje, da lahko do prehlada pride, če je posameznik predolgo na hladnem, recimo v dežju ali pa pozimi, od koder tudi ime za bolezen. Nekateri od virusov, ki povzročajo navaden prehlad, so sezonski in se pogosto pojavljajo med hladnim ali mokrim vremenom.Eccles & Weber (2009), str. 79 Od kod ta odvisnost od vremena, še ni bilo jasno ugotovoljeno. Lahko zaradi sprememb v dihalih, do katerih pride pri hladu, zmanjšanega imunskega odziva in nizke vlažnosti, ki zvišuje hitrost prenosa virusa; morda zaradi suhega zraka, ki omogoča majhnim kapljicam z virusi, da se razpršijo dlje in dlje ostanejo v zraku.Eccles & Weber (2009), str. 157 Vzrok so lahko tudi družbeni dejavniki, kot recimo, da ostajajo ljudje dlje doma in s tem dlje v stiku z obolelimi,Eccles & Weber (2009), str. 80 konkretno s šolskimi otroki. Obstajajo polemike o vlogi ohlajevanja telesa kot dejavnika tveganja za prehlad; večina dokazov potrjuje večjo dovzetnost za okužbe.
Drugo Imunost zaradi predhodne izpostavljenosti virusom prehlada igra pomembno vlogo pri omejevanju širjenja virusa, saj je pri mlajših populacijah videti večje stopnje okužb dihal. Slabo delovanje imunskega sistema je dejavnik tveganja za bolezen.Eccles & Weber (2009), str. 166 Ugotovljeno je, da pomanjkanje spanja in podhranjenost povečujeta tveganje za razvoj okužbe, če pride do izpostavljenosti rinovirusom; verjetno gre za vpliv na delovanje imunskega sistema.Eccles & Weber (2009), str. 160–165 Dojenje zmanjšuje nevarnost za akutno vnetje srednjega ušesa in za okužb spodnjega dela dihal poleg drugih bolezni in materam priporočajo, da z dojenjem nadaljujejo, če je dojenček prehlajen. V razvitem svetu dojenje samo po sebi verjetno ne varuje pred navadnim prehladom.
Patofiziologija thumb|Prehlad je bolezen zgornjih dihal. Simptomi prehlada so verjetno v prvi vrsti imunska reakcija na virus.Eccles & Weber (2009), str. 112 Mehanizem imunskega odziva je specifičen za virus. Na primer, rinovirus se po navadi prenese z neposrednim stikom; veže se na humane receptorje ICAM-1 z neznanimi mehanizmi, kar povzroči sproščanje vnetnih posrednikov. Ti posredniki nato povzročijo simptome. Na splošno se epitel v nosu ne poškoduje. Respiratorni sincicijski virus (RSV) se po drugi strani širi tako prek neposrednega stika in kot prek kapljic v zraku. Nato se razmnožuje v nosu in žrelu ter se pogosto razširi na spodnji del dihal.Eccles & Weber (2009), str. 116 RSV povzroča poškodbe epitela. Humani virus parainfluence po navadi povzroči vnetje nosne votline, žrela in sapnic.Eccles & Weber (2009), str. 122 Če pri majhnih otrocih prizadene sapnik, lahko povzroči simptome krupa zaradi majhne velikosti njihovih dihalnih poti.
Diagnoza Razlike med raznimi oblikami obolenj v zgornjem predelu dihal se deli približno po prizadetih območjih, navadni nahod običajno napade nos, faringitis žrelo, in bronhitis sapnice. Med posameznimi oblikami prihaja do precejšnjih prekrivanj, ker je lahko prizadetih več območij hkrati. Navaden prehlad je pogosto definiran kot vnetje nosu, ki ga spremlja v večji ali manjši meri vnetje žrela.Eccles & Weber (2009), str. 51–52 Samodiagnoza je pogosta. Izolacija virusa, ki je dejansko vpleten, se redko izvaja, in na splošno na osnovi simptomov ni mogoče ugotoviti, za katero vrsto virusa gre.
Preventiva Edini uspešni pristopi za zmanjšanje širjenja prehlada so fizični ukrepi,Eccles & Weber (2009), str. 209 kot sta umivanje rok in nošnja obraznih mask; v zdravstvenem okolju se uporabljajo tudi halje in rokavice za enkratno uporabo. Izolacija, na primer karantena, ni mogoča, saj je bolezen preveč razširjena in simptomi nespecifični. Za cepljenje se je pokazalo, da ni praktično, saj je vpletenih veliko virusov, ki poleg tega hitro mutirajo. Zato je malo verjetno, da bo kdaj na voljo široko učinkovito cepivo.
Z rednim pranjem rok se zgleda lahko, posebno pri otrocih, učinkovito zmanjša prenos virusov prehlada. Ni znano, ali poleg normalnega umivanja rok koristi tudi jemanje zdravil proti virusom ali bakterijam. Nošnja maske v družbi okuženih ljudi je lahko koristno; za učinkovitost izogibanja socialnim stikom pa ni dovolj dokazov. Za učinkovitost dodatkov s cinkom pri zmanjševanju pogostnosti prehladov ni jasnih dokazov. Rutinsko dodajanje vitamina C nevarnosti za obolenje ali njegove resnosti ne zmanjšuje, lahko pa da skrajša trajanje obolenja.
Obvladovanje thumb|Lepak, ki spodbuja bralce, da se za navaden prehlad obrnejo na svojega zdravnika Ni zdravila ali rastlinskih pripomočkov, ki bi nedvomno skrajšala trajanje okužbe. Zdravljenje je omejeno na lajšanje simptomov. Smiselni konzervativni ukrepi so obilen počitek, pitje tekočin, da telo ne dehidrira, in grgranje tople slane vode ali soljenega prevretka žajblja. Velik del koristi od zdravljenja je pripisati placebo učinku.Eccles & Weber (2009), str. 261
Simptomatika Terapije, ki pomagajo lajšati simptome, so med drugim analgetiki in antipiretiki kot na primer ibuprofen in acetaminofen/paracetamol. Izkušnje kažejo, da zdravila za kašelj niso nič bolj uspešna od preprostih sredstev proti vročini in se jih za otroke ne priporoča, saj dokazov za njih uspešnost ni, poleg tega pa lahko tudi škodijo. Leta 2009 je Kanada omejila uporabo zdravil za kašelj in prehlad brez recepta pri otrocih do šest let starosti zaradi nerazjasnjenih vprašanj, ker se nevarnosti in nedokazanih koristi tiče. Pri odraslih dokazi, ki podpirajo uporabo zdravil za kašelj, ne zadoščajo. Zaradi zlorab so dekstrometorfan (zdravilo za kašelj, ki se ga prodaja brez recepta) v številnih državah prepovedali.Eccles & Weber (2009), str. 246
Pri odraslih je mogoče simptome , kot je izcedek iz nosa, zmanjšati z antihistaminiki prve generacije; lahko pa pri tem pride do negativnih učinkov kot je zaspanost. Druga sredstva proti polnemu nosu, kot recimo psevdoefedrin, tudi lahko pomagajo pri odraslih. Ipratropium razpršilo za nos lahko zmanjšuje simptome, kot je recimo izcedek iz nosu, vendar na zamašenost nosu nima vpliva. Antihistaminiki druge generacije pa zgleda niso uspešni.
Ker raziskav na tem področju primanjkuje, ni znano, ali povečano uživanje tekočin izboljšuje simptome ali pa skrajšuje trajanje obolenj dihal podobno manjka podatkov tudi, kadar gre za uporabo ogretega navlaženega zraka. Ena od študij je pokazala, da mazanje prsi s hlapljivo mastjo do neke mere lajša kašelj ponoči, zamašene dihalne poti in težave s spanjem.
Antibiotiki in protivirusna zdravila Antibiotiki proti virusnim okužbam ne učinkujejo in zato na viruse, ki povzročajo prehlad, nimajo učinka. Zaradi stranskih učinkov antibiotiki lahko na splošno škodijo, vendar se jih še vedno pogosto predpisuje.Eccles & Weber (2009), str. 238 Vzroki za to, da se kljub vsemu antibiotike še vedno predpisuje, so med drugim, da ljudje to pričakujejo, da zdravniki želijo pomagati in da je komplikacije, pri katerih bi antibiotik lahko pomagal, težko izključiti.Eccles & Weber (2009), str. 234 Za navaden prehlad ni učinkovitih protivirusnih zdravil, čeprav so predhodni rezultati nekaterih študij obetavni.Eccles & Weber (2009), str. 218
Alternativna zdravila