alt=|sličica|300x300_pik|Avtocestno omrežje v Sloveniji (stanje julij 2026) sličica|300px|Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole Slovensko avtocestno omrežje (tudi avtocestni križ) obsega (v letu 2024) pet avtocest in pet hitrih cest, katerih skupna dolžina je avgusta 2022 znašala 625 km. Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS).

V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah.

Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. panevropskega prometnega koridorja. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva.

Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v Sloveniji (in tudi v SFRJ) je predstavljal odsek Vrhnika–Postojna, ki je v uporabi od 29. decembra 1972.

Avtoceste +AvtocestaPotekDolžinaŠt. izvozov in razcepov50px|link=Avtocesta A1Šentilj (Avstrija)–Maribor–Celje–Ljubljana–Postojna–Koper (Srmin, H5)245,3 km5050px|link=Avtocesta A2Karavanke (Avstrija)–Kranj–Ljubljana (Kozarje, A1)–Ljubljana (Malence, A1)–Novo mesto–Obrežje (Hrvaška)175,5 km3450px|link=Avtocesta A3Divača (Gabrk, A1)–Sežana–Fernetiči (Italija)12,3 km250px|link=Avtocesta A4Maribor (Slivnica, A1)–Ptuj–Gruškovje (Hrvaška)33,4 km850px|link=Avtocesta A5Maribor (Dragučova, A1)–Murska Sobota–Pince (Madžarska)79,6 km13

Hitre ceste +Hitra cestaPotekDolžinaŠtevilo izvozov in razcepov50px|link=Hitra cesta H3Ljubljana (Zadobrova, A1)–Ljubljana (Koseze, A2)10,2 km850px|link=Hitra cesta H4Razdrto (Nanos, A1)–Ajdovščina–Vrtojba (Italija)42,1 km550px|link=Hitra cesta H5Plavje (Italija)–Koper7,8 km550px|link=Hitra cesta H6Koper (Škocjan, H5)–Izola5,2 km350px|link=Hitra cesta H7Lendava (Dolga vas, A5)–Dolga vas (Madžarska)3,5 km1

Cestninjenje sličica|Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1 Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom vinjete, medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo elektronsko cestninjenje. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za avtocestni predor Karavanke.

Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.

Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje. Od leta 2018 je potekalo rušenje cestninskih postaj (skupno jih je bilo 34), od tega jih je leta 2018 bilo odstranjenih 12, leto kasneje pa 21.

Prihodnost Trenutno najbolj pričakovana nova povezava je 3 razvojna os, ki bi poleg boljše naveze koroške in ljubljanske regije, omogočila lažji prehod severnih držav preko Slovenije v Hrvaško. Od 3 odsekov(1.Avstrija-Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Žalec, 2.Celje-Novo mesto, 3. Novo mesto-Črnomelj-Hrvaška) je trenutno največ napredka na severnem delu.Napovedi pravijo, da bi naj bil končan do leta 2027, vendar se ta rok zamika. Kar se tiče ostalih odsekov: gradnja Novomeške obvoznice čaka na gradbeno dovoljenje, medtem ko osrednje del še nima niti fiksno določene trase zaradi hribovitega terena in pogajanj okoliških mest, ki bi imeli avtocesto bodisi čim bližje bodisi čim dlje.

Pojavile so se tudi špekulacije on načrtovanju avtocestne povezave med Postojno in Ilirsko Bistrico do mejnega prehoda Jelšane, kjer bi se povezala z Hrvaško avtocesto A7. Gradnja naj bi se začela po letu 2030, saj trenutno še ni fiksnega prostorskega načrta (naj bi bil do 2027).

V pozni prihodnosti se obeta tudi nadgradnja ljubljanske obvoznice. +Avtocesta/Hitra cesta Potek traseDolžinaV izgradnji ZgrajenoŠtevilo izvozov in razcepov50px|link=Avtocesta Postojna–JelšanePostojna  – Pivka – Ilirska Bistrica – Jelšane (Hrvaška)37,x km0 km0 km550px|link=Hitra cesta H5Plavje (Italija) – Koper (Škocjan) – Dragonja (Hrvaška)21,6 km0 km7,8 km850px|link=Hitra cesta H6Koper (Škocjan) – Izola – Lucija 13,6 km0 km5,2 km650px|link=Hitra cesta H8Šentrupert – Velenje – Slovenj Gradec – Dravograd – Ravne na Koroškem 46,8 km16,5 km1,2 km10H9Novo mesto (Mačkovec) – Poganci – Gradnik – Metlika (Hrvaška)28,4 km0 km0 km9H?Gradnik – Semič – Črnomelj (– Vinica (Hrvaška)) 20,0 km0 km0 km3

Nadgradnja obstoječega avtocestnega omrežja Avtocesta/Hitra cesta OdsekDolžinaV izgradnji ZgrajenoŠtevilo pasov po nadgradnji50px|link=Avtocesta A1Krtina – Domžale3,x km0 km0 km3+3Domžale – Zadobrova7,5 km7,5 km 0 km3+3Zadobrova – Malence5,x km0 km0 kmZadobrova – Bizovik: 4+6 Bizovik – Malence: 3+3Kozarje – Vrhnika14,0 km0 km0 km3+350px|link=Avtocesta A150px|link=Avtocesta A2Malence – Kozarje7,8 km0 km0 km3+350px|link=Avtocesta A2 Vodice – Šentvid9,x km0 km0 km3+3Koseze – Kozarje3,x km0 km0 km3+3Malence – Grosuplje vzhod9,x km0 km0 km3+350px|link=Hitra cesta H5Sermin – Škocjan 2,5 km0 km0 km3+3 Sklici

Zunanje povezave

Dars.si

*