thumb|right|250px|Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina). Karnijske Alpe, imenovane po nekdanji rimski provinci Karniji, se od vzhoda do zahoda razprostirajo v dolžini okoli 100 km in tvorijo naravno mejo med Avstrijo in Italijo. Gorstvo ločuje od severno ležečih Ziljskih Alp Ziljska dolina z reko Ziljo, od vzhodno in jugovzhodno ležečih Karavank in Julijskih Alp jih ločuje reka Ziljica z Belo v Kanalski dolini in Železni dolini (Canal del Ferro), na zahodu pa ga od Dolomitov ločuje zgornja dolina reke Piave. Južno od toka reke Tilment (italijansko Tagliamento) se gorovje preko Karnijskih Predalp počasi spušča v Furlansko nižino. Najvišji vrh Karnijskih Alp, Coglians (nemško Hohe Warte, 2780/82 m) je obenem tudi najvišji vrh italijanske dežele Furlanija - Julijska Krajina.
Zgodovina Carnia je bila provinca Rimskega cesarstva, ime verjetno temelji na starejšem keltskem imenu. Karantanija je bila poseljena v karolinškem obdobju tako z Bavarci kot s Slovani (Slovenci).
V času prve svetovne vojne so potekali boji med Italijo in Avstrijo prav po Karnijskih Alpah. Sledi gorskega vojskovanja so vidne še danes. Kötschach-Mauthen je večkrat nagrajen muzej na prostem, na oboju prelaza Plöcken (točneje v Kleinem Pal) je leta 1970 Walther Schaumann (1923-2004) izvedel projekt poti miru.
Geologija Gorstvo je dalo svoje ime geološkemu obdobju, poznanemu kot karnij - obdobje zgornjega triasa.
Za geologijo so edinstveni v svetu masivni, 1300 m debeli koralni grebeni, ki segajo od dna dolin do skrajnih višin okoli jezera Wolayer. Paleozojski apnenčasti masivi so nastali pred več kot 400 milijoni let (karbon, devon in silur) in so po nastanku iz ekvatorialnih območij, ki so značilni za severne obale Afrike nastale v plitvem in toplem morju v devonu. Geološke pohodne poti imenovane Geo-Trail prikazujejo kamnine bogate s fosili in so med najdaljšimi v Evropi. Na severnem robu pogorja, v dolini Zilje, teče periadriatska prelomna cona, geološka meja med celinskimi ploščami Afrike in Evrope in teče iz Ticina preko Dolomitov do Karavank.
Karnijske Alpe spadajo med 100 najpomembnejših geoloških regij svetu. Nikjer v Evropi ni območij, kjer bi bilo v geološki zgodovini odprto morje, celinske plošče in koralni grebeni paleozoika tako blizu skupaj, da jih lahko opazujemo v neposredni bližini krajev (Rauchkofel-Hohe-Warte-Kellerwand-Cellon). Ohranitev fosilov je izjemna kljub večkratnemu prekrivanju gora. Geologi prihajajo iz vsega sveta opazovat ta pojav na terenu.
Delitev Na splošno se Karnijske Alpe delijo na dve podskupini: osrednje gorstvo severno od zgornje doline reke Tilment (vzhodni in zahodni del ter južne Karnijske Alpe) in Karnijske Predalpe južno od zgornje doline reke Tilment (južni in severni del). Mejni greben med Avstrijo in Italijo je dolg okoli 100 km. Greben se začne na zahodu z značilno goro Helm (2433 m), v smučarskem središču Sexten dosežejo Pfannspitze (2678 m), Großer Kinigat (2689 m) in Monte Peralba / Hochweißstein, 2694 m) skoraj 2700 metrov, s Cogliansom / Hohe Warte kot najvišjim vrhom (2780/82 m) in južnim vrhom Cima dei Preti (2703 m) pa to višino tudi presežejo. Preko grebena potekata dva pomembna prelaza Plöcken in Mokrine/Nassfeld.
V Karnijskih Alpah na avstrijski strani je tudi najjužnejše ležeč ledenik Eiskar.
thumb|right|250px|Coglians / Hohe Warte
Pomembni vrhovi thumb|right|250px|Mokrine s Krniškimi skalami (Gartnerkofel) Pomembnejši vrhovi Karnijskih Alp so: v zahodnem delu osrednjega gorstva: (Monte) Coglians (nemško Hohe Warte, 2782 m), Kellerwand (2775 m), Peralba (Hochweißstein, lokalno Jochkouvl, 2691 m), Zuc dal Bor (2195 m), Monte Sernio (2180 m) in Creta Grauzaria (2065 m) v vzhodnem delu osrednjega gorstva: Konjski Špik (it. Monte Cavallo di Pontebba, nem. Rosskofel, 2251 m), Veliki Koritnik (Trogkofel ali Creta di Aip, 2279 m) v vzhodnem delu so: Ojstrnik (2050 m), Lepi Vršič (1911 m), Kok (1.941 m) in Poludnik (1999 m); v južnih Karnijskih Alpah: Monte Brentoni (2548 m); v Karnijskih predalpah: Cima dei Preti (2703 m), Monte Cridola (2581 m) in čisto na jugu tik nad Padsko nižino Monte Cavallo
Osrednji kraj na območju Karnijskih Alp, ki je tudi središče Karnijske medobčinske zveze dežele Furlanija-Julijska krajina, je Tolmeč. Na obrobju Karnijskih Alp se nahajajo še Belluno, Humin, Maniago, Šmohor in Trbiž.
Glavni prelazi so: cestni prelaz Plöcken / Passo di Monte Croce Carnico (med Tolmečem in Kötschach-Mauthen, 1360 m), cestni prelaz Mokrine / Nassfeldpass med Tabljo in Šmohorjem, 1552 m), gorski prelaz Oefnerjoch / Forni Avoltri - Lesna dolina/Lesachtal, 2301 m, gorski prelaz Wolayer Pass / Forni Avoltri - Kötschach-Mauthen, 1922 m.
Planinske koče Od zahoda proti vzhodu: Hahnspielhütte (Rifugio Gallo Cedrone), višina 2200 m v IT Sillianer Hütte, višina 2380 m v A Obstansersee-Hütte, višina 2304 m v A Filmoor-Standschützenhütte, višina 2350 m v A Rifugio Monte Cavallino, višina 1849 m v IT Porzehütte, višina 1930 m v A Mitterkar-Biwak, višina 1973 m v A Armando-Piva-Biwak, višina 2450 m v IT Hochweißsteinhaus, višina 1867 m v A Letterspitz-Biwak, višina 2080 m v A Rifugio Pier Fortunato Calvi, višina 2167 m v IT Rifugio Monte Ferro, višina 1563 m v IT Wolayerseehütte früher Eduard-Pichl-Hütte, višina 1967 m v A Rifugio Lambertenghi e Romanin, višina 1951 m v IT Rifugio Giovanni e Olinto Marinelli, višina 2120 m v IT Eiskarhüttl (Weltkriegskaverne), višina 2100 m v A Zollnerseehütte prej Dr.-Steinwender-Hütte, višina 1720 m v A Rudnigalm, višina 1621 m v A Bivacco Ernesto Lomasti, višina 1920 m v IT Treßdorfer Alm, višina 1585 m v A Naßfeldhaus, višina 1513 m v A Rifugio Fratelli Nordio, višina 1210 m v IT Feistritzer Alm, višina 1718 m v A Achomitzer Alm, tudi Schönwipfel-Schutzhaus, višina 1718 m v A
Slovensko - italijansko - nemški toponimi v Karnijskih Alpah Lokalne slovenske toponime sta zapisovala dr. Viktor Vovk v Planinskih vestnikih (od 1961 do 1968) in Janez Turk (Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah)Janez Turk: Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah glej: , od katerih se navajajo le najbolj pogosti:
Tabeljski potok (tudi Pontabeljski potok) – Torrente Pontebbana (it.) potok, ki se pri Tablji izliva v Belo, je bil do leta 1918 mejni potok med kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko monarhijo.
Studena – Rio Studena (it.):Jugozahodni (desni) pritok Tabeljskega potoka.
Dolenja Studena – Studena bassa (it.):vas v dolini Tabeljskega potoka.
Gorenja Studena – Studena alta (it.):vas ob potoku Studena, nad dolino Tabeljskega potoka.
Slémenca – Slenza (it.):1685 m visoka gora nad Gorenjo Studeno; na njenem pobočju tudi istoimenska planina (Casera Slenza).
Čez Kladje – Sella di Cereschiàtis (it., furl.), Aupa Sattel (nem.):1066 m visok prelaz (preval) med dolino potoka Studena in dolino Avpo.
Mokrine – Passo di Pramollo (it.), Nassfeld (nem.):Cestni prelaz med Kanalsko in Ziljsko dolino povezuje Tabljo s Šmohorjem.
Gumišče (tudi Gumnišče) – Gamiscen (it.):Senožet nad Tabljo, zahodno od ceste, ki vodi na Mokrine.
Bombaš – Rio Bombaso (it.), Bombaschgraben (nem.):Potok Bombaš, ki priteče izpod Mokrin; pred Tabljo se izlije v Tabeljski potok.
Mali vrh – Monte Malvueric (it.), Malurch (nem.): 1899 m visoka gora južno od prelaza Mokrine.
Stan v Podne – Stampoden (it.): Gozdnat svet na severni strani Malega vrha.
Dolnji Mali vrh – Casera Malvueric bassa (it.): Planina na južnih pobočjih Malega vrha; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1530 m in simbol za stajo.
Gornji Mali vrh – Planina na vzhodnih pobočjih gore Mali vrh; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1600 m in simbol za stajo.
Jelenje brdo – Monte Cervo (it.) 1365 m visoka, deloma skalnata vzpetina v južnem masivu Malega vrha.
Prihod (tudi Privod) – Rio Pricòt (it., furl.), Prihat (nem.) Hudourniški potok v južnih pobočjih Malega vrha.
Prihod (oziroma Pricòt) je tudi bližnja planina v istoimenski krnici (Conca di Pricòt – it., Hochkar Prihat – nem.); nad planino je kota 1410 m – Monte Pricòt in kota 2252 m – Creta di Pricòt.
Prikotič – Pricotič (furl.) Planina zahodno od planine Prihod; Viktor Vovk domneva, da je planina dobila ime po nekdanjem lastniku. Prikotič je tudi potok, ki teče v bližini planine.
Konjski špik – Rosskofel (nem.), Monte Cavallo di Pontebba (it.) 2239 m visoka gora zahodno od Mokrin.
Prídol – Sella della Pridola (it.) 1644 m visoko sedlo med Konjskim špikom in Malim vrhom.
Koritnica – Tröglbach, Trögelbach (nem.) Potok, ob katerem poteka prehod iz Ziljske doline na prelaz Mokrine.
Repa – Reppwand (nem.) Dolomitsko skalovje vzhodno nad dolino Koritnice.
Lónice – Passo del Casón di Lanza (it., furl.), Lanzenpass (nem.) Prelaz zahodno od Tablje, prehod v Paularo v Karniji (lonica = 'kopica, kup sena na senožeti').
Krniške skale – Gartnerkofel (nem.) 2195 m visoka gora severovzhodno od Mokrin; v celoti na avstrijskem ozemlju.
Veliki Koritnik – Creta di Aip (it., furl.), Trogkofel (nem.) Najvišja gora v vzhodnih Karnijskih Alpah, 2279 m; italijansko in nemško ime sta prevod slovenskega.
Straniški vrh – Monte Cordin (it.), Stranigerkopf (nem.) 1839 m visoka gora nad Lónicami; gora se imenuje po vasi Stranje (Stranig) v Ziljski dolini.
Guge – Gugel (nem.) 1691 m visok vrh v severnem grebenu Straniškega vrha.
Bajdeški vrh – Waidegger Horn. (nem.) 1962 m visoka gora nad Ziljsko dolino; imenuje se po vasi Bajdek (Waidegg) v Ziljski dolini.
Bajdeška planina – Waidegger Alm (nem.) Planina tik pod vrhom Bajdeškega vrha, 1745 m visoko.
Strmica – Sternitzer Alm (nem.) Planina v bližini Bajdeške planine
Visoki vrh – Hochwipfel (nem.) 2186 m visoka gora nad Lónicami; v celoti na avstrijski strani.
Plečeta – Creta di Lanza (it.), Schulter (nem.) 2057 m visoka mejna gora, z grebenom povezana z Visokim vrhom.
Stranjska planina – Straniger Alm (nem.) Planina na višini 1479 m, v lasti pašne skupnosti Stranje (Stranig).
Stranjski potok (tudi Stranica) – Stranigbach (nem.) Potok, ki izvira na močvirnati Stranjski planini.
Radnjaveška planina – Rattendorfer Alm (nem.) Planina na višini 1531 m med Velikim Koritnikom in Plečeti; v lasti vaščanov Radnje vasi (oziroma Ratna vas; Rattendorf).
Dáber – Doberbach (nem.) Potok, ki izvira na Radnjaveški planini med Dropoljami (Tröpolach) in Radnjo vasjo (Rattendorf), se izliva v Ziljo.
Vrh Radnjaveške planine – Sella di Val Dolce (it.), Rattendorfer Sattel (nem.) 1781 m visok mejni preval med Velikim Koritnikom in Plečeti.
Débrnica – Doberbach (nem.) Potok, ki izvira pod Visokim vrhom, se v Ziljo izliva pri Debrnicah (Döbernitzen).
Krniška gora – Garnitzenberg (nem.), Monte Carnizza (it.) 1950 m visoka mejna gora vzhodno od Mokrin.
Guge (tudi Na Gugah) – Gugga (nem.) 1928 m visoka kota, severni predvrh Krniške gore.
Koren – Monte Corona (it.), Kronalpe (nem.) 1815 m visok mejni vrh.
Črni vrh – Schwarzwipfel (nem.) 1497 m visok vrh severno od Krniških skal, nad Vočičami (Watschig).
Vrh Krnice – Garnitzen Sattel (nem.), Sella Carnizza (it.) 1674 m visok gorski prehod v grebenu Krniške gore na meji med Avstrijo in Italijo.
V Pečeh – Casera Forno (it.) Planina pod sedlom Vrh Krnice na italijanski strani; višina planine je 1614 m. Forno je prevod besede 'peč' (za gretje), mišljena je 'peč' (skala).
Skovška vratca – Kühweger Törl (nem.) Gorsko sedlo med Krniškimi skalami in koto 1955 m (njeno nemško ime je Kammleiten); imenuje se po vasi Skovče (Kühweg) v Ziljski dolini.
Skovška planina – Kühweger Alm (nem.) Planina severno pod Skovškimi vratci; v lasti vaščanov Skovč.
Vočiška planina – Watschiger Alm (nem.) Planina južno pod Skovškimi vratci; v lasti pašne skupnosti Vočiče (Watschig).
Vrh Vočiške planine – Gartner Sattel (nem.) Sedlo med Krniškimi skalami in Krniško goro (1950 m).