Pavle Kozjek (zlasti v Andih znan kot Pablo), slovenski alpinist, * 15. januar 1959, Setnica pri Polhovem Gradcu, † 25. avgust 2008, Muztagh Tower, Pakistan. Bil je član Alpinističnega odseka Ljubljana Matica.

Pavle Kozjek velja za enega najboljših svetovnih alpinistov, še posebej pa je slovel po vzponih v Andih. Njegova alpinistična kariera je neverjetna, saj je plezal tri desetletja in še vedno presenečal z drznimi vzponi kot je na primer jugozahodna stena Čo Oju 2006 (solo vzpon), prvi vzpon na osemtisočak v eni potezi (v alpskem slogu).

Zdaj je morda mednarodno še bolj znan po tem, da je tedaj slikal - in po vrnitvi objavil slike - streljanja na prelazu 30. septembra 2006. Tisto leto sta Zlati cepin za 2006 po odločitvi sodnikov prejela Slovenca Marko Prezelj in Boris Lorenčič za , Kozjek pa za ta vzpon po izboru gledalcev.

Otroška leta, začetki in šolanje Doma je bil v Mačkovem grabnu za polhograjsko Grmado, pod cerkvijo svete Uršule. Pobočje iz Mačkovega grabna na Polhograjsko Grmado je strmo in mestoma skalnato, Mačkov graben sam pa potrebuje umetne kaskade, da potok ob visoki vodi ne odnese še tiste malo obdelovalne zemlje, ki se je obdržala na dolinskem dnu. V teh strminah in skalovju je Kozjek shodil, stekel in splezal, podobno kot nekoč otroci v Trenti.

V osnovno šolo (tedaj osemletko) je hodil peš v okrog pol ure hoda oddaljeni Polhov Gradec.

Poklicna pot V gimnazijskih letih je najprej opravljal obvezno prakso na tedaj Zavoda za statistiko SR Slovenije (po osamosvojitvi Slovenije SURS).

Kozjekov, za čas prakse predpostavljeni v Organizacijsko planskem oddelku Drago Razboršek, je bil sicer izkušen planinec, ki je že plezal zavarovane plezalne smeri (ferate) in so mu bile všeč, želel pa je spoznati tudi razliko med alpinistično smerjo in zavarovano plezalno smerjo. Službeni kolega mu je pojasnil, da je razlika predvsem v tem, da je treba - sicer lahko s pomočjo skice smeri, fotografije z vrisano smerjo in opisa, če smer ni prvenstvena, na terenu sam najti prehode in tudi sproti preverjati, kaj bo zdržalo prehod in kaj lahko (lahko tudi s tabo vred) odpade. Resnično pravo pojasnilo pa je, če ti o tem ne pripovedujejo, ampak to sam doživiš, in je ponudil, da to demonstrira na primeru.

Primeren vzpon je bila Slovenska smer v Severni Triglavski steni, ki je razmeroma visoka, ima več različic pri izhodu, pri čemer je najlažji ne pade takoj v oči. Ima tudi različno težavnost glede na snežne razmere v Slovenski grapi.

Pavle, ki je bil tedaj na tistem oddelku na obvezni praksi, je želel zraven in bil pri tem prvič (za kakih 10 m na začetku in en raztežaj v navpičnem kaminu v Slovenski grapi, kjer je bil možen padec in ne le zdrs) prvič navezan na štrik.

Kmalu po tem je Kozjek postal štipendist tedaj Zavoda za Statistiko (zdaj SURS), po diplomi in kasneje magisteriju pa snovalec in razvijalec programske opreme, zlasti za zajem in preverjanje podatkov.

Gornik in alpinist Po vzponih v domačih gorah, v Dalmaciji, Alpah in Dolomitih se je 1983 udeležil prve himalajske odprave, v naslednjih letih pa je plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega El Capitana in patagonskega Cerro Torreja do Himalaje in Karakoruma. Na sedemnajstih odpravah je splezal na štiri osemtisočake, tri sedemtisočake in vrsto šesttisočakov in opravil okrog 1100 vzponov, od tega mnogo tudi sam. Eden zadnjih takih je bil vzpon na Čo Oju, solo, v alpskem slogu, kolikor je znano na tak način prvi na osemtisočak.

V zgodovino slovenskega alpinizma se je vpisal leta 1997, ko je kot prvi Slovenec (in po Messnerjevih besedah, ko je bil na obisku v Sloveniji, drugi na svetu za Reinholdom Messnerjem) dosegel vrh Mount Everesta brez dodatnega kisika.

Za razliko od mnogih alpinistično podobno uspešnih drugod po svetu ni bil poklicni alpinist ali gorski vodnik, ampak zaposlen na Statističnem uradu Republike Slovenije, ki mu je tudi omogočal, da je vzel dopust za vzpone takrat, ko je to želel in so bile (vremenske, snežne...) razmere ugodne.

Vzpon na Čo Oju

2. Oktobra 2006 je Kozjek solo splezal prvenstveno smer v jugozahodni steni Čho Oju v neprekinjenem vzponu iz sprednjega baznega taborišča (ABC, Advanced Base Camp) na višini 6200 m na ledeniku Gyabrag naravnost na 8201 m visoki vrh in nazaj v v ABC v 14,5 urah. Nova smer poteka levo od Yamanoijeve smeri. Začne se s 1100 m vzponom v levem delu jugozahodne stene (V-, 50-60°), nadaljuje pa še 900 m po Poljskem grebenu. Ključni prehod je bil ledeni slap na višini 7200 m (malo pod Poljskim grebenom), ki ga je Kozjek obšel tako, da je desno od slapa našel in preplezal skalni prehod V- težavne stopnje.

Iz baznega tabora je odšel ob 3:30 zjutraj in pred 10:00 dosegel dosegel Poljski greben. Nosil je kar najmanj teže: 3 termovke pijače, 6 power gelov, rezervne rokavice, bivak vrečo in fotoaparat. Na grebenu je napredoval bistveno počasneje, ker je bil globoko zasnežen in je vrh dosegel ob 18:00, nato pa sestopil po normalnem dostopu do vmesnega taborišča na višini (7000 m) in tam prebil nekaj ur v bivak vreči v enem od praznih šotorov. Nazaj v bazni tabor se je prispel do poldneva naslednji dan.

Po dostopnih podatkih je bil to sploh prvi vzpon v enem zamahu (brez prenočevanja...) na katerikoli himalajski osemtisočak.

Njegovi tovariši iz ekspedicije so začeli vzpon za njim istega dne po njegovi novi smeri in tudi vsi dosegli vrh, a vsi šele naslednji dan. S Poljskega grebena so prečili na normalni pristop (v zahodno steno). Naveza Uroš Samec-Aljaž Tratnik je prebila noč v lastnem šotoru v C3, naveza Marjan Kovač-Emil Tratnik pa v C2.

V zadnjih 18 letih je bil Kozjek v Himalaji le trikrat. 1989 sta z Andrejem Štremfljem splezala prvenstveno smer v južni steni Šiša Pangme, 1997 pa bil prvi slovenski plezalec (in tretji sploh, za Reinholdom Messnerjem in Petrom Habelerjem), ki se je povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika in tretjič na Čo Oju.

Mnogo dejavnejši je bil v Andih, kjer je splezal precej težkih novih smeri (Chararaju, Huascaran, Siula Grande, Chopicalqui...), vse na podoben hiter način z le majhnim bremenom.

Po evidenci vzponov ge. Hawley je bil ta vzpon skupno petih Slovencev sploh edini tisto sezono, ki ni potekal samo po normalni smeri.

Kozjek se je smrtno ponesrečil med vzponom plezanjem na gori Muztagh Tower (7273 m).

Opombe

Sklici

Viri

Zunanje povezave Osebni blog - Vzponi in sestopi (konča se zdaj s slovesom od njega, z govori ob slovesu in spominih nanj; njegovi prispevki pa z zgodbo o zadnjem vzponu in pripravah nanj, v arhivu pa je veliko dragocenih njegovih prejšnjih objav). Sportkanal.com

Kategorija:Rojeni leta 1959 Kategorija:Umrli leta 2008 Kategorija:Smrtno ponesrečeni alpinisti Kategorija:Slovenski alpinisti