1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. Po meritvah univerzalnega koordiniranega časa so letu dodali še dve prestopni sekundi in 1972 je bilo najdaljše leto odtlej.
Dogodki thumb|Spomenik ubitim v »krvavi nedelji« thumb|Poslovni kompleks Watergate, kjer se je zgodil vlom, ki je sprožil afero Watergate thumb|Zračni posnetek središča Manague po potresu 23. decembra 1. januar - Kurt Waldheim postane generalni sekretar OZN. 4. januar - na trg pride HP-35 proizvajalca Hewlett-Packard, prvi znanstveni žepni kalkulator na svetu. 5. januar - ameriški predsednik Richard Nixon podpiše ukaz o razvoju programa Space shuttle. 14. januar - Margareta II. Danska nasledi svojega očeta Frederika IX., na danskem prestolu. 26. januar - srbska stevardesa Vesna Vulović preživi padec več kot 10.000 m po eksploziji potniškega letala nad Češkoslovaško zaradi terorističnega napada. 30. januar - krvava nedelja: britanska vojska prične streljati na protestnike v severnoirskem mestu Derry in jih 14 ubije. 31. januar - Birendra postane nepalski kralj. 2. februar - na Irskem izbruhnejo množične protibritanske demonstracije, med katerimi je požgano britansko veleposlaništvo in več poslovnih prostorov. 3. – 13. februar - v japonskem Saporu potekajo XI. zimske olimpijske igre. 4. februar - sonda Mariner 9 pošlje na Zemljo prve fotografije Marsa. 17. februar - Volkswagnov hrošč preseže prodajo Fordovega modela T. 2. marec - NASA izstreli sondo Pioneer 10, ki bo kasneje postala prvi predmet človekove izdelave, ki je zapustil Osončje. 16. marec - jugoslovanske oblasti razglasijo izredne razmere zaradi izbruha črnih koz na Kosovu, zadnjega velikega izbruha črnih koz v Evropi. 30. marec - vietnamska vojna: severnovietnamske sile vstopijo v demilitarizirano cono Južnega Vietnama in sprožijo t. i. velikonočno ofenzivo. 10. april - 70 držav na čelu z ZDA in Sovjetsko zvezo podpiše Konvencijo o biološkem in toksičnem orožju. potres z močjo 7,0 po Richterjevi lestvici prizadene iransko pokrajino Fars in zahteva okrog 5000 življenj. 16. april - proti Luni je izstreljena odprava Apollo 16 z astronavti Johnom Youngom, Kenom Mattinglyjem in Charliejem Dukeom na krovu. 15. maj - oborožene sile Združenih držav Amerike formalno vrnejo otok Okinava Japonski po 27 letih zasedbe. 21. maj - duševno moteni Madžar Laszlo Toth napade Michelangelov kip Pietà v Rimu z geološkim kladivom in ga močno poškoduje. 22. maj - s sprejetjem nove ustave je Cejlon preoblikovan v republiko Šrilanko; za predsednico vlade je imenovana Sirimavo Bandaranaike. 26. maj - Richard Nixon in Leonid Brežnjev podpišeta dogovora o omejevanju strateške oborožitve in protibalističnih izstrelkov ter več drugih med srečanjem v Moskvi. 1. junij - iraška vlada nacionalizira Iraško naftno družbo. 2. junij - po strelskem obračunu v Frankfurtu je aretiranih več članov Frakcije rdeče armade z Andreasom Baaderjem na čelu. 17. junij - afera Watergate: policija aretira pet operativcev Bele hiše zaradi vloma v prostore Nacionalne komisije Demokratske stranke. 21. julij - krvavi petek: v Belfastu na Severnem Irskem eksplodira 22 bomb, ki so jih nastavili pripadniki Začasne Ire; umre 9 ljudi, 130 je huje ranjenih. 31. julij - britanska vojska prične z operacijo Motorman, ponovno vzpostavitvijo nadzora nad območji pod nadzorom irskih republikancev v Derryju in Newryju. 2. – 10. avgust - eden najmočnejših zabeleženih Sončevih izbruhov v zgodovini povzroči pojav obsežnih severnih sijev in izpade telefonskih omrežij. 1. september - Bobby Fischer premaga Borisa Spaskega v »dvoboju stoletja« v Reykjaviku in postane svetovni šahovski prvak. 6. september - na olimpijskih igrah v Münchnu skupina arabskih teroristov Črni september ugrabi in umori 11 izraelskih športnikov. 10. september - brazilski dirkač Emerson Fittipaldi zmaga na dirki za VN Italije in postane najmlajši svetovni prvak v Formuli 1. 9. oktober - Napad na gimnaziji v Zadru 13. oktober - potniško letalo na poti iz Montevidea strmoglavi v Andih na višini več kot 3.600 m; preživele, ki so se morali zateči h kanibalizmu, najdejo šele konec decembra. 16. november - UNESCO sprejme Konvencijo o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine. 28. november - v pariškem zaporu La Santé sta izvršeni zadnji smrtni kazni v Franciji. 29. november - podjetje Atari da na trg Pong, prvo komercialno uspešno video igro. 7. december - proti Luni je izstreljena odprava Apollo 17 z astronavti Geneom Cernanom, Ronaldom Evansom in Harrisonom Schmittom na krovu, do danes zadnja odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. 21. december - Vzhodna in Zahodna Nemčija se medsebojno priznata. 23. december - v hudem potresu z epicentrom blizu nikaragovske prestolnice Manague umre po ocenah med 5.000 in 12.000 ljudi. 29. december - za promet je odprt prvi odsek slovenske štiripasovne avtoceste, od Vrhnike do Postojne. 31. december - v ZDA stopi v veljavo prepoved pesticida DDT. sličica|224x224_pik|Andrzej Duda
Rojstva thumb|150px|Jure Košir 5. januar - Sakis Rouvas, grški pevec, igralec in fotomodel 7. januar - Alenka Bikar, slovenska atletinja 15. februar - Jaromír Jágr, češki hokejist 17. februar - Billie Joe Armstrong, ameriški pevec in kitarist 22. februar - Michael Chang, ameriški tenisač 4. marec - Jos Verstappen, nizozemski dirkač 6. marec - Shaquille O'Neal, ameriški košarkar 22. marec - Olivér Várhelyi, madžarski politik, pravnik in diplomat, evropski komisar 25. marec - Alejandra Frausto Guerrero, mehiška političarka in odvetnica 26. marec - Aleksandra Pivec, slovenska kemijska tehnologinja in političarka 30. marec - Heiko Ruprecht, nemški igralec 1. april - Florin Cîțu, romunski politik 16. april - Conchita Martínez, španska tenisačica 19. april - Rivaldo, brazilski nogometaš 20. april - Željko Joksimović, srbski pevec 21. april - Severina, hrvaška pevka 24. april - Jure Košir, slovenski alpski smučar 5. maj - Brigitta Boccoli, italijanska gledališka in filmska igralka 16. maj - Andrzej Duda, poljski politik in predsednik Poljske 21. maj - Notorious B.I.G., ameriški raper († 1997) 23. maj - Rubens Barrichello, brazilski dirkač Formule 1 Patrik Greblo, slovenski dirigent, skladatelj in aranžer zabavne glasbe 28. maj - Tino Mamić, slovenski zgodovinar, profesor, novinar, književnik in publicist 6. junij - Noriaki Kasai, japonski smučarski skakalec 17. junij - Iztok Čop, slovenski veslač 23. junij - Zinedine Zidane, francoski nogometaš 24. junij - Denis Žvegelj, slovenski veslač 28. junij - Ngô Bảo Châu, vietnamski matematik 4. julij - Tomio Okamura, češko-japonski politik 8. julij - Tina Gorenjak, slovenska gledališka in filmska igralka ter pevka 30. avgust - Cameron Diaz, ameriška filmska igralka Pavel Nedvěd, češki nogometaš 21. september - Liam Gallagher, angleški pevec 27. september - Gwyneth Paltrow, ameriška igralka 17. oktober - Eminem, ameriški raper 22. oktober - Arūnas Dulkys, litvanski ekonomist in družboslovec 1. november - Toni Collette, avstralska igralka 4. november - Luís Figo, portugalski nogometaš 7. november - Andrej Hofer, slovenski novinar, televizijski voditelj in urednik 18. november - Sophie Honey, britanska diplomatka, veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji 29. november - Andreas Goldberger, avstrijski smučarski skakalec 4. december - Joži Šalej, slovenski pianist, pevec in glasbeni pedagog 7. december - Hermann Maier, avstrijski alpski smučar 18. december - Alyssa Milano, ameriški televizijska in filmska igralka, pevka ter producentka 29. december - Jude Law, britanski igralec
Smrti thumb|150px|Harry S. Truman 12. januar - František Čap, češki režiser in scenarist (* 1913) 14. januar - kralj Frederik IX. Danski (* 1899) 9. februar - Nikolaj Ivanovič Krilov, ruski general (* 1903) 20. februar - Maria Goeppert-Mayer, nemška fizičarka, nobelovka (* 1906) 25. februar - Hugo Dyonizy Steinhaus, poljski matematik (* 1887) 24. marec - Milko Kos, slovenski geograf in zgodovinar (* 1892) 27. marec - Maurits Cornelis Escher, nizozemski grafik (* 1898) 9. april - James F. Byrnes, ameriški politik in pravnik (* 1882) 16. april - Jasunari Kavabata, japonski pisatelj, nobelovec (* 1899) 27. april - Kwame Nkrumah, ganski politik (* 1909) 2. maj - J. Edgar Hoover, ameriški politik (* 1895) 14. maj - Maks Wraber, slovenski botanik (* 1905) 28. maj - kralj Edvard VIII. Britanski (* 1894) 13. junij - Georg von Békésy, madžarski biofizik, nobelovec (* 1899) 18. junij - Milton Lasell Humason, ameriški astronom (* 1891) 10. avgust - France Stele, slovenski umetnostni zgodovinar (* 1886) 11. avgust - Max Theiler, južnoafriški virolog, nobelovec (* 1899) 1. oktober - Louis Leakey, britanski arheolog (* 1903) 5. oktober - Ivan Jefremov, ruski arheolog in pisatelj (* 1908) Solomon Lefschetz, ameriški matematik (* 1884) 26. oktober - Igor Ivanovič Sikorski, rusko-ameriški letalski konstruktor in inženir (* 1889) 1. november - Ezra Pound, ameriški pesnik in kritik (* 1885) 25. november - Henri Coandă, romunski izumitelj (* 1886) 28. november - Princesa Sibyla Saxe-Coburg-Gothska (* 1908) 1. december - Antonio Segni, italijanski politik (* 1891) 11. december - Jovan Hadži, slovenski biolog (* 1884) 23. december - Andrej Nikolajevič Tupoljev, ruski letalski konstruktor (* 1888) 26. december - Harry S. Truman, ameriški predsednik (* 1884)
Nobelove nagrade Fizika - John Bardeen, Leon Neil Cooper, John Robert Schrieffer Kemija - Christian B. Anfinsen, Stanford Moore, William H. Stein Fiziologija ali medicina - Gerald M. Edelman, Rodney R. Porter Književnost - Heinrich Böll Mir - ni bila podeljena Ekonomija - John Hicks, Kenneth Arrow
*