(znanstveno ime Ramaria formosa) je gliva, ki spada v rod griv. Znana je tudi pod starejšim slovenskim poimenovanjem tribarvna griva.
Značilnosti Lepa griva ima koralasto razraščeno plodišče, ki zraste do 20 cm visoko. Posamezne veje so stisnjene in se vzpenjajo skoraj vzporedno. Sedla med vejami so v obliki črke U. Barva vej je pri mladih primerkih rumeno rožnate barve, nato postane lososovo oranžna, z dolgimi limonasto rumenimi konicami, zaradi česar je bila imenovana tudi tribarvna griva. Vršički s staranjem postopoma zbledijo.
Meso gob je belo, nespremenljiva, včasih pod povrhnjico rožnato, marmorirano v pogojih visoke vlažnosti in v visokih vejah krhko, v spodnjem delu pa je mehko in kompaktno. Ima neizrazit zeliščni vonj in najprej lahek, blag zeliščni okus, ki zlasti v vrhovih vejic postane kiselkast in grenak.
Razširjenost in življenjski prostor Lepa griva je razširjena v Evropi in Severni Ameriki. Je mikorizna vrsta in raste v mešanih gozdovih, najpogosteje v bližini bukve.
Mikroskopske značilnosti Trosni odtis je rumeno okraste barve. Trosi so elipsoidni, rahlo bradavičasti in merijo 9–12,5 x 4,2–5,5 μm.
Kemične reakcije: kalijev hidroksid: oker amonijev hidroksid: rjavo oranžna fenol: rahlo rožnata
Podobne vrste čopičasta griva (Ramaria stricta) ima kovinski priokus cvetoča grmulja (Artomyces pyxidatus) raste na ostankih lesa rumena griva (Ramaria flava) je izrazito rumene in citronaste barve
Uporabnost Lepa griva je strupena. Povzroča gastrointestinalni sindrom in deluje odvajalno, povzroča bolečine in krče v prebavilih. Iz te gobe so izoliali dve učinkovini ramarin A in ramarin B, ki verjetno pripomoreta k opisanim simptomom.
Galerija slik
Zunanje povezave
Gobe.si
Sklici
Kategorija:Strupene gobe Kategorija:žilolistarke Kategorija:Vrste gliv Kategorija:Taksoni, opisani leta 1797