T-34 je bil tank Sovjetske zveze, množično uporabljen v drugi svetovni vojni in še dolgo po njej. T-34 ali »Tridsatčetverka’ «, kot so mu tudi pravili Rusi, je z izdelanimi 84.000 primerki drugi najmnožičnejši tank vseh časov. Prehitel ga je le njegov naslednik T-54/55. Je eden redkih tankov, ki se je obdržal v operativni uporabi več kot pol stoletjaT-34-85, Medium tank 1944-94 - Steven Zaloga, Osprey Publishing, U.K., 1996, ISBN 1-85532-535-7, stran 3. Če prištejemo še revolucionarno zasnovo, ki jo je uvedel, ter dodamo še strah oziroma zloglasnost, ki si jo je prislužil pri nasprotnikih, potem je razumljivo, zakaj velja po mnenju mnogih za najboljši tank vseh časov, predvsem v smislu ognjene moči, mobilnosti, zaščite in robustnosti.
Zgodovina tanka Ozadje Na začetku vojne je Sovjetska zveza imela največ tankov serije BT in tankov T-26. T-26 je bil lahki pehotni tank, ki je bil narejen, da drži korak s pehoto. Bili so ustvarjeni za boj proti pehoti. Serija lahkih hitrih tankov BT je bila narejena za boj proti drugim tankom. Oba tanka sta bila zelo slabo oborožena. Oklep ju je varoval le proti lahki pehotni oborožitvi, proti zelo pogostem protitankovskem topu 37 mm pa sta bila nemočna. Za oba tanka je bilo značilno, da sta bila tuje proizvodnje. T-26 je bil kopija tanka Vickers Mark E, serija BT pa je bila narejena po modelu tanka, ki ga je naredil inženir Walter Christie.Zaloga, S. (1994). T-34/76, Medium tank 1941-45, Pre-war tank design theory, str. 3-4.
Neustreznost teh dveh tankov se je pokazala v španski državljanski vojni. Za najbolj ranljiv del se je izkazal oklep, ki se od prve svetovne vojne ni dosti spreminjal. Nemški 37 mm topovi so zlahka prebili oklep tanka T-26 in BT-5 v Španiji. Te slabosti so se pokazale tudi proti Japonski v bitki pri jezeru Khasan leta 1938 in v bitki za Khalkhin Gol leta 1939.Zaloga, str. 4
Razvoj thumb|left|300px|prototipi A-8, A-20, T-34 Model 1940 in T-34 Model 1941
Da bi nadomestili zastarele tanke, so leta 1937 delali na treh projektih. Izdeliye 115 je poskušal zamenjati srednji tank T-28. Naslednji projekt Izdeliye 111, poznan tudi kot T-46/5, je bil prvi prototip, na katerem so poskušali uvesti nove smernice za oklep. Kljub temu, da je bil prototip končan, ni šel v serijsko proizvodnjo. Najboljši prototip je bil Izdeliye 135, bolj poznan kot A-20, zamenjava za BT serijo. Oblikovali so ga v tovarni Kharkov Locomotive (KhPZ), ki sicer ni bila usmerjena v izdelavo posebej odpornih oklepov. A-20 so naredili po eksperimentalnem delu A. Firsova, ki je delal na izboljšanju tankov BT serije. Leta 1937 sta bila končana dva omembe vredna eksperimentalna tanka BT-IS in BT-SV/2, ki je bil zelo pomemben za razvoj prototipa A-20.Zaloga, The A-20 series, str. 4. Najpomembnejša novost je bil oklep, ki je bil ukrivljen in je tako povečal njegovo učinkovitost pri isti debelini.
Leta 1937 so zaprli A. Firsova in njegove nadarjene kolege v tovarni v Harkovu. Projekt so prestavili v tovarno OKMO v Leningrad. Firsovo mesto pa je zasedel Mihail Iljič Koškin. Tank so natančno preučili in naredili nekaj sprememb. Projekt so preimenovali v A-32. Med temi so najpomembnejši odebeljen prednji oklep (iz 20 mm na 32 mm) ter izboljšan top in motor. Prednosti dizelskih motorjev so dokončno spoznali že v Španiji in na Daljnem vzhodu, kjer se je pokazala večja nevarnost požarov, zato so v tovarni KhZP razvijali dizelske motorje že od leta 1932 pod imenom BD. Motor je Trašutinova ekipa končala leta 1937, pod oznako V-2. Kasnejša aretacija vodstva je zaustavila dela. Serijska proizvodnja motorja se je začela konec leta 1938. Do konca leta jih je bilo narejenih le 50, ki pa so bili namenjeni za novo A-8 verzijo tanka BT-7.Zaloga, stran 5
4. maja 1938 sta bila oba projekta A-20 in A-32 predstavljena Stalinu in obrambnemu odboru. Projekt so odložili do glavnega vojaškega koncila leta 1938. Največ kritik je imel projekt A-32, za katerega so trdili, da ni spoštoval uprave za oklepne sile (GABTU), vendar Stalin ni upošteval priporočila koncila in je odobril oba projekta. Prototipa sta bila pripravljena do poletja leta 1939. Takrat so ju poslali Kubinku na ocenjevanje v GABTU. Oba prototipa sta se izkazala podobno. A-32 je bil bolj atraktiven, ker je imel tanjši oklep in večjo ognjeno moč. Na vojaškem koncilu leta 1939 so sprejeli prototip A-32 in opustili projekt A-20. Tokrat se je Stalin s koncilom strinjal, zato je Koškin moral le še poimenovati nov tank. Hotel ga je poimenovati po ministru za obrambo Voršilovu, vendar je bilo to ime že zasedeno. Tank je poimenoval T-34, ker so Sovjeti takrat napovedali množično povečanje sovjetskih oklepnih sil, ter zato, ker je takrat dobil ideje o novem tanku.Zaloga, str. 5-6.
Dva prototipa T-34 sta bila končana januarja 1940. Tanka sta iz Harkova na vzhodu Ukrajine do Moskve šla na demonstracijsko vožnjo, nato pa tudi na Mannerheimovo linijo na oceno. Najverjetneje sta tanka prispela po sovjetsko-finski vojni. Tanka sta demonstrirala svojo ognjeno moč tako, da sta razrušila nekaj finskih utrdb. Prototipa sta se nato vrnila v Kharakov skozi Minsk in Kijev, ter pokazala izjemno zanesljivost.Zaloga, The T-34 emerges, str. 6.
Zaradi sporazuma je Sovjetska zveza dobila od Nemčije nekaj tankov Panzer III, ki je bil po prepričanju Wehrmachta najboljši nemški tank. Testiranje je vodil GABTU. Bili so zelo zaskrbljeni, kako se bodo njihovi tanki obnesli proti nemškim. Kljub temu se je Panzer III izkazal za slabšega od tanka T-34 v vseh pogledih. Veselje je bilo začasno, saj je septembra 1940 vodja projekta Mihail Koškin umrl za pljučnico. Njegovo mesto je prevzel Oleksander Oleksandrovič Morozov.Zaloga, str. 6 Vir:Mikhail Baryatinskiy, T-34 Medium tank 1939-43 volume 4 T-34 Medium tank 1939-43 volume 4 - Mikhail Baryatinskiy, Ian Allan Publishing, 2007, ISBN 0-7110-3265-3 A-20 A-32 Bojna teža 18 t 19 t Posadka 4 4 Dolžina 5,76 m 5.76 m Širina 2.65 m 2.73 m Glavna oborožitev 45 mm 76 mm Sekundarna oborožitev 2 Ametralladoras DT 2 Ametralladoras DT Število projektilov 152 projektilov 72 projektilov Število nabojev 43 nabojnikov 26 nabojnikov Motor V-2 V-2 + Predvidena proizvodnja T-34 v letu 1940battlefield.ru, Eugene Boldyrev, zadnjič popravljeno 9. januarja 2010 14:34 Mesec 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Tovarna št. 183 10 20 30 80 115 120 125 STZ
20 30 50
Začetek proizvodnje Serijska proizvodnja tanka T-34 Model 1939 se je začela junija 1940 v tovarni KhZP v Harkovu in oktobra istega leta v Stalingradu. Odobrili so proizvodnjo 500 tankov iz Harkova in 100 iz Leningrada. Še preden se je proizvodnja začela, je že prišlo do zapletov. Maršal Kulik je deloval proti tanku T-34 in naredil testiranje. Na testiranju so naredili poročilo in vztrajali, da se opravijo nekatere posodobitve. Zaradi tega so do 15. septembra 1940 izročili Rdeči armadi le tri tanke. Po posredovanju Vjačeslava Maljeriševa in GABTU so proizvodnjo končno začeli. Kljub trudu Maljiševa, je bilo do konca leta narejenih le 115 tankov namesto 600 predvidenih.Zaloga, S. (1994). T-34/76, Medium tank 1941-45, str. 7, Production begins.
Za leto 1941 je bilo naročenih 2800 tankov T-34, od tega 1800 iz Harkova in 1000 iz Stalingrada. Kljub Maljeriševemu zagovarjanju tanka so obstajali utemeljeni razlogi, da bi se tank posodobil, zato so ga že maja 1941 začeli izboljševati.Zaloga, str. 7 Cilj je bil mesečno izdelati 500 tankov, od skupno načrtovanih 2800 v letu 1941, v novi verziji. V slednji so odpravili vzmetenje Christie in ga nadomestili s torzijskim, odebelili so oklep (spredaj iz 45 mm na 60 mm, ob strani na 40 mm in na kupoli do 1600 mm) in dodali poveljnikovo kupolo. Novo verzijo so poimenovali T-34M.
Nekaj manjših modifikacijskih programov je že bilo v obstoju. Nitšenko je oblikoval novo kupolo. Ta kupola se je proizvajala v omejeni seriji na koncu leta 1941. Oblikovalci so bili najbolj nezadovoljni s topom L-11 76,2 mm. Za alternativo so uporabili top ZiS-4 57 mm in stari top 45 mm. Tank KV je uporabljal nov top Grabin F-32 76,2 mm, ki je bil boljši od topa L-11. Poleti 1940 je Vasilij Grabin začel prilagajati top F-32 tanku T-34. Do konca leta so naredili še bolj unčikovit top Grabin F-34, ki pa kljub vsemu ni bil odobren. Kljub temu so ga začeli proizvajati na lastno pest in to se je kasneje izkazalo za dobro potezo. Tanke s tem topom, ki so se pojavili februarja 1941, so imenovali T-34 Model 1941.Zaloga, str. 8 Ti topovi so bili dokončno odobreni poleti leta 1941 in so tako postopoma izpodrinili topove L-11.
Operativna uporaba thumb|left|300 px|T-34 model 1940 Do nemške invazije 22. junija 1941 so naredili 1.225 tankov. Le 967 jih je bilo dostavljenih v enote. Zaradi uspehov nemških tankovskih enot, so Sovjeti začeli z reorganizacijo oklepnih enot. Leta 1940 so uvedli devet korpusov. Aprila 1941 so se odločili narediti še 21 korpusov do konca leta 1942. Od tega sta imela 4. mehanizirani korpus in 6. mehanizirani korpus polovico vseh tankov T-34. 3., 8. in 15. mehanizirani korpusi so prejeli le nekaj več kot 100 tankov KV in T-34. Ko se je maja 1941 izkazalo, da ne bodo dostavili toliko tankov kot so si zastavili, je poveljnik oklepnih enot predlagal oborožitev 50 polkov s protitankovskimi topi. Ko se je začela Operacija Barbarossa, so imeli vsega skupaj 19.221 tankov. Od tega jih je bilo največ tankov T-26 in BT. Kljub temu, da so Nemci imeli veliko manj tankov, so bili bolj suvereni: stari sovjetski tanki so namreč veljali za zelo nezanesljive. Obsežen servis pa so morali narediti že po stotih urah, vključno z menjavo motorja, velike težave pa so imeli tudi s popravili in s primanjkljajem streliva. Sovjeti so bili tako obupani z iskanjem kadrov, da so na mesto poveljnika korpusa dali 19-letnega vojaka, ki je bil na nižjem mestu popoln polom. Tanki T-34 so bili takšna novost, da so nekateri tankisti dobili navodila le dan pred vojno. Večina poveljnikov je bilo srečnih, če so njihovi vozniki imeli tri do pet ur inštrukcij. Večina Nemcev ni vedelo za obstoj tanka T-34, čeprav so zanj nekatere obveščevalne agencije vedele. Nemci so se zanašali na taktiko in urjenje, tako kot v Franciji. Tam so bili francoski tanki številčnejši, vendar veliko slabši (Char B1 bis).Zaloga, str, 9-11, Operational history
Barbarossa Nemci so prvi spopad s T-34 doživeli že prvi dan operacije. Tank je bil za njih veliko presenečenje, saj so se projektili topa 37 mm na razdalji 300 metrov odbijali od oklepa. Hothova oklepna enota je napredovala proti Minsku mimo 6. mehaniziranega korpusa, ki se je v boj vključil šele 24. junija. Ta korpus je bil največji v Belorusiji in je štel 238 tankov T-34 in 114 KV-jev. Že 25. junija so letala Ju-87 prestregla napad in omogočila, da so Nemci zavzeli Minsk brez večjega napora. Do konca junija je bila uničena največja oklepna enota sovjetske zveze, ki je vsebovala kar četrtino vseh tankov T-34.Zaloga, str. 11-12, Barbarossa
Na severu blizu litovskega glavnega mesta Vilna, se je nahajal 3. mehanizirani korpus, ki je vseboval 109 tankov T-34 in KV-jev. Tam je 5. oklepna divizija poizkušala 22. junija zaustaviti 7. tankovsko divizijo. T-34 so bili veliko boljši od nemških tankov Panzer 38(t), vendar so 5. oklepno divizijo uničili nemški zračni napadi. Sovjeti načrtovan protinapad zaradi hitrega nemškega napredovanja niso izvedli. Preživela 2. tankovska divizija je 24. junija uspešno napadla 100. tankovskogrenadirski polk, vendar so napad prekinili zaradi pomanjkanja goriva in streliva. Boji so potekali še naslednja dva dneva in do 26. junija je preživelo le nekaj tankov T-34.Zaloga, str. 12.