Dimitrij Ivanovič Mendelejev [dimítrij ivánovič mendeléjev] (), ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Znan je po tem, da je formuliral zakon periodike lastnosti kemičnih elementov, na podlagi katerega je sestavil periodni sistem elementov in napovedal lastnosti treh še neodkritih elementov (germanij, galij in skandij) ter popravil podatke o obstoječih znanih elementih, npr. valenco in atomsko težo urana.
Zgodnje življenje
Mendelejev se je rodil v vasi Verhnije Aremzjani pri Tobolsku v Sibiriji v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva (1783–1847) in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve (1793–1850).Maria Mendeleeva (1951). D. I. Mendeleev's Archive: Autobiographical Writings. Collection of Documents. Volume 1 // Biographical notes about D. I. Mendeleev (written by me – D. Mendeleev), p. 13. – Leningrad: D. I. Mendeleev's Museum-Archive, 207 pages (in Russian) Njegov oče Ivan je bil ravnatelj in učitelj umetnosti, politike in filozofije na Tambovski in Saratovski gimnaziji.Maria Mendeleeva (1951). D. I. Mendeleev's Archive: Autobiographical Writings. Collection of Documents. Volume 1 // From a family tree documented in 1880 by brother Pavel Ivanovich, p. 11. Leningrad: D. I. Mendeleev's Museum-Archive, 207 pages (in Russian) Ivanov oče, Pavel Maksimovič Sokolov, je bil duhovnik ruske pravoslavne cerkve iz območja Tvera.Dmitriy Mendeleev: A Short CV, and A Story of Life , mendcomm.org Po takratni tradiciji so otroci duhovnikov po udeležbi na teološkem seminarju dobili nov priimekУдомельские корни Дмитрия Ивановича Менделеева (1834–1907) , starina.library.tver.ru; Ivan je pridobil priimek Mendelejev po lokalnem zemljiškem posestniku.
Marija Korniljeva je izhajala iz znane družine tobolskih trgovcev, ustanoviteljev prve sibirske tiskarne, ki so bili potomci Jakova Korniljeva, posada iz 17. stoletja, ki je postal premožni trgovec.Yuri Mandrika (2004). Tobolsk Governorate Vedomosti: Staff and Authors. Anthology of Tobolsk Journalism of the late XIX – early XX centuries in 2 Books // From the interview with Maria Mendeleeva, born Kornilieva, p. 351. Tumen: Mandr i Ka, 624 pagesElena Konovalova (2006). A Book of the Tobolsk Governance. 1790–1917. Novosibirsk: State Public Scientific Technological Library, p. 15 (in Russian) Leta 1889 je lokalni knjižničar objavil članek v tobolskemu časniku, v katerem je trdil, da je bil Jakov krščeni Teleut, narodna manjšina, takrat znana kot »Beli Kalmiki«.Yuri Mandrika (2004). Tobolsk Governorate Vedomosti: Staff and Authors. Anthology of Tobolsk Journalism of the late XIX – early XX centuries in 2 Books // The Kornilievs, Tobolsk Manufacturers article by Stepan Mameev, p. 314. – Tumen: Mandr i Ka, 624 pages Ker ni bilo zagotovljenih nobenih virov in ni bilo razkritih nobenih dokumentiranih dokazov o Jakovem življenju, so biografi na splošno to zavrnili kot mit.Eugenie Babaev (2009). "Mendelievia. Part 3" article from the Chemistry and Life – 21st Century journal at the MSU Faculty of Chemistry website (in Russian)Alexei Storonkin, Roman Dobrotyn (1984). D. I. Mendeleev's Life and Work Chronicles. Leningrad: Nauka, 539 pages, p. 25 Kmalu po Mendelejevi smrti leta 1908 je ena od njegovih nečakinj izdala Družinske kronike. Spomini o D. I. Mendelejevu, v katerih je izrazila »družinsko legendo«, po kateri se je Marijin ded poročil z »lepo Kirgizinjo ali Tatarko, ki jo je tako ljubil, da je po njeni smrti od žalosti umrl tudi sam«.Nadezhda Gubkina (1908). Family Chronicles. Memories about D. I. Mendeleev. Saint Petersburg, 252 pages To je sicer v nasprotju z zabeleženimi družinskimi kronikami in nobeno od teh legend ne podpira Mendelejeva avtobiografija ali spomini njegove hčere ali žene."Dmitri Ivanovich Mendeleev comes from indigenous Russian people", p. 5 // Olga Tritogova-Mendeleeva (1947). Mendeleev and His Family. Moscow: Academy of Sciences Publishing House, 104 pagesAnna Mendeleeva (1928). Mendeleev in Life. Moscow: M. and S. Sabashnikov Publishing House, 194 pages Ne glede na to pa nekateri viri še vedno omenjajo Mendelejevo domnevno »mongolsko«, »tatarsko«, »tartarsko« ali preprosto »azijsko« prednico kot dejstvo.Loren R. Graham, Science in Russia and the Soviet Union: A Short History, Cambridge University Press (1993), p. 45Isaac Asimov, Asimov on Chemistry, Anchoor Books (1975), p. 101Leslie Alan Horvitz, Eureka!: Scientific Breakthroughs that Changed the World, John Wiley & Sons (2002), p. 45Lennard Bickel, The deadly element: the story of uranium, Stein and Day (1979), p. 22
Mendelejev je bil vzgojen kot pravoslavni kristjan, njegova mati ga je spodbujala, da naj »potrpežljivo išče božansko in znanstveno resnico«. Njegov sin Ivan je pozneje sporočil, da se je Mendelejev ločil od cerkve in je sprejel obliko »romantičnega deizma«.
Mendelejev je bil najmlajši od 17 bratov in sester, od katerih jih je »samo 14 ostalo živih do krsta« po Mendelejevemu bratu Pavlu, kar pomeni, da so ostali umrli že kmalu po rojstvu. Natančno število Mendelejevih sorojencev se razlikuje v različnih virih in je še vedno predmet zgodovinskega spora. Na nesrečo družinskega finančnega stanja je oče kmalu oslepel in izgubil svoje učiteljsko mesto. Njegova mati je bila prisiljena v delo in je ponovno obudila opuščeno družinsko tovarno stekla. Pri 13 letih, po smrti svojega očeta in uničenju materine tovarne v požaru, je Mendelejev postal dijak na gimnaziji v Tobolsku.
Leta 1849 je mati Mendelejeva odpeljala širom Rusije iz Sibirije v Moskvo, z namenom, da bi se Mendelejev vpisal v Moskovsko državno univerzo. Na univerzo ni bil sprejet. Mati in sin sta nadaljevala pot v Sankt Peterburg do univerze, ki jo je obiskoval njegov oče. Po novem revna družina Mendelejevih se je preselila v Sankt Peterburg, kjer se je leta 1850 vpisal na Glavni pedagoški institut. Po diplomi je dobil tuberkolozo, zaradi česar se je leta 1855 preselil na Krimski polotok na severni obali Črnega morja. Med tamkajšnjim bivanjem je postal znanstveni ravnatelj na 1. simferopolski gimnaziji. Leta 1857 se je v celoti ozdravljen vrnil v Sankt Peterburg.
Med letoma 1859 in 1861 se je v Heidelbergu ukvarjal s kapilarnostjo tekočin in delovanjem spektroskopa. Pozneje leta 1861 je izdal učbenik z naslovom Organska kemija. To mu je prineslo Demideovo nagrado Peterburgške akademije znanosti.
Leta 1859 je oblikoval napravo za določanje gostote tekočin.Velika sovjetska encilkopedija, geslo: piknometer
Leta 1860 se je udeležil Mednarodnega kemijskega kongresa v Karlsruju.
4. aprila 1862 se je zaročil s Feozvo Nikitično Leščevo. Poročila sta se 27. aprila 1862 v cerkvi Nikolajevskega inženirskega instituta v Sankt Peterburgu, na katerem je poučeval.
Leta 1864 je Mendelejev postal profesor na Sanktpeterburškemu tehničnemu institutu, leta 1865 pa na Sankpeterburški državni univerzi. Leta 1865 je postal doktor znanosti s svojo dizertacijo »O kombinacijah vode z alkoholom«. Leta 1867 je dosegel stalno profesuro na Sanktpeterburški univerzi in je začel poučevati anorgansko kemijo in nasledil Voskresenskega na tem mestu; do leta 1871 je transformiral Sankt Peterburg v mednarodno prepoznano središče za raziskovanje kemije.
Periodni sistem
Leta 1863 je bilo znanih 56 kemijskih elementov in na leto je bil v povprečju odkrit en nov. Drugi znanstveniki so že prej identificirali periodičnost elementov. John Newlands je leta 1864 opisal pravilo oktav in opazil njihovo periodičnost glede na relativno atomsko težo in ga objavil leta 1865. Njegov predlog identificira potencial za nove elemente, kot je germanij. Ta koncept so kritizirali in njegova inovacija ni bila prepoznana v Društvu kemikov do leta 1887. Še ena oseba, ki je predlagala periodni sistem, je bil Lothar Meyer, ki je leta 1864 objavil članek, v katerem je opisal 28 elementov, klasificiranih po njihovi valenci, vendar brez napovedi novih elementov.
Mendelejev je, ko je leta 1867 postal profesor, napisal Načela kemije (), ki so postala ultimativen učbenik njegovega časa. Objavljena so bila v dveh knjigah med letoma 1868 in 1870 in Mendelejev jih je napisal pri pripravljanju učbenika za njegov predmet. Pri tem je prišel do svojega najpomembnejšega odkritja.
Ko je poskušal klasificirati elemente po njihovih kemijskih lastnostih, je opazil vzorce, ki so ga vodili v postavitev njegovega periodnega sistema; trdil je, da je celotno ureditev elementov predvidel v sanjah:John B. Arden (1998). "Science, Theology and Consciousness", Praeger Frederick A. p. 59: "The initial expression of the commonly used chemical periodic table was reportedly envisioned in a dream. In 1869, Dmitri Mendeleev claimed to have had a dream in which he envisioned a table in which all the chemical elements were arranged according to their atomic weight."John Kotz, Paul Treichel, Gabriela Weaver (2005). "Chemistry and Chemical Reactivity," Cengage Learning. p. 333Gerard I. Nierenberg (1986). "The art of creative thinking", Simon & Schuster, p. 201: Dmitri Mendeleev's solution for the arrangement of the elements that came to him in a dream.Helen Palmer (1998). "Inner Knowing: Consciousness, Creativity, Insight, and Intuition". J.P. Tarcher/Putnam. p. 113: "The sewing machine, for instance, invented by Elias Howe, was developed from material appearing in a dream, as was Dmitri Mendeleev's periodic table of elements"Simon S. Godfrey (2003). Dreams & Reality. Trafford Publishing. Chapter 2.: "The Russian chemist, Dmitri Mendeleev (1834–1907), described a dream in which he saw the periodic table of elements in its complete form."
Brez da bi se zavedal predhodnega dela s periodnim sistemom iz 60-ih let 19. stoletja, je ustvaril spodnjo preglednico: Cl 35,5 K 39 Ca 40 Br 80 Rb 85 Sr 88 I 127 Cs 133 Ba 137
Mendelejev je z dodajanjem dodatnih elementov po tem načinu razvil svojo razširjeno različico periodnega sistema."A brief history of the development of the period table ", wou.edu"Mendeleev and the Periodic Table" , chemsheets.co.uk
1. marca 1869 je objavil prvo različico periodnega sistema elementov.
6. marca 1869 je naredil formalno pripravo v Ruskem kemijskem društvu z naslovom Odvisnost med lastnostmi in atomskimi težami elementov, ki je opisala elemente glede na tako atomsko težo (zdaj imenovana relativna atomska masa), kot tudi valenco.
Ta predstavitev je navajala, da:
Elementi, ki so razporejeno glede na njihovo atomsko težo, izražajo očitno periodičnost lastnosti. Elementi, ki so podobni po svojih kemičnih lastnostih, imajo bodisi podobne atomske teže (npr. Pt, Ir, Os), bodisi se njihova atomska teža pravilno povečuje (npr., K, Rb, Cs). Razporeditev elementov v skupine po njihovi atomski teži ustreza t.i. valencam, pa tudi do določene mere njihovim različnim kemijskim lastnostim, kot je očitno med drugim pri seriji Li, Be, B, C, N, O in F. Elementi, ki so najbolj razširjeni, imajo majhno atomsko teže. Magnituda atomske teže določa značilnosti elementa, kot tudi magnituda molekul določa značilnosti sestavljenega telesa. Pričakovati moramo odkritja še veliko neznanih elementov, npr. da elementa analogna aluminiju in siliciju, katerih atomski teži bi bili med 65 in 75. Atomska teža elementa lahko včasih spremenjena z znanjem teh sosednjih elementov. Tako mora biti atomska teža telurja med 123 in 126 in ne more biti 128 (telurjeva atomska teža je 127,6 in Mendelejev se je motil v svoji predpostavki, da se morajo atomske teže povečevati s položajem v periodi). Določene značilne lastnosti elementov lahko napovemo na podlagi njihovih atomskih tež.
Mendelejev je objavil periodni sistem vseh znanih elementov in napovedal več novih elementov za zaključitev sistema v reviji v ruščini. Vsega nekaj mesecev pozneje je Meyer objavil praktično identično tabelo v reviji v nemščini.
Mendelejev ima priznanje, da je natančno napovedal lastnosti tega, kar je poimenoval ekasilicij, ekaaluminij in ekabor, germanij, galij in skandij.