Lorazepam (v Sloveniji na tržišču pod zaščitenima imenoma Loram in Lorsilan) je benzodiazepinska učinkovina z anksiolitičnim, pomirjevalnim/uspavalnim, amnestičnim, antikonvulzivnim in relaksantnim delovanjem. Od prihoda na trg leta 1971 se v prvi vrsti uporablja kot učinkovit anksiolitik. Je edina benzodiazepinska učinkovina, ki se uporablja tudi za lajšanje slabosti med kemoterapijo. Izkazuje relativno visoko tveganje za zasvojenost.
Farmakologija
Lorazepam je srednjehitro delujoč benzodiazepin, ki se po svojih farmakokinetičnih lastnostih (slaba topnost v vodi in maščobah, v veliki meri se veže na beljakovine, presnova poteče preko glukuronidacije do farmakološko neaktivnega presnovka) in učinkovitosti v majhnih odmerkih (1 mg lorazepama ustreza 10 mg diazepama) znatno razlikuje od drugih učinkovin iz te skupine.
Neželeni učinki Vsak od petih farmakoloških učinkov lorazepama (anksiolitični, pomirjevalno/uspavalni, relaksantni, amnestični in antikonvulzivni učinek) je lahko stranski učinek, če ga v posameznem primeru ne želimo. Učinki lorazepama so odvisni od odmerka; večji kot je odmerek, bolj so izraženi želeni in neželeni učinki.
Sedacija je neželeni učinek, ki je za bolnike običajno najbolj moteč. Pri skupini 3500 bolnikov z anksioznostjo, zdravljenih z lorazepamom, so bili izraženi naslednji neželeni učinki: sedacija (15,9 %), omotica (6,9 %), šibkost (4,2 %), nemirnost (3,4 %). Sedacija in nemirnost sta bolj izraženi pri starejših bolnikih.
Sklici
Kategorija:Benzodiazepini Kategorija:Laktami Kategorija:Organokloridi Kategorija:Zdravila z delovanjem na živčevje Kategorija:Gabaergični agonisti Kategorija:Antiemetiki