thumb|250px|Elektronske orbitale

Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale. Elektronska orbitala je matematično izračunano območje, znotraj katerega se s 95 % verjetnostjo nahaja elektron. Elektron se v 5% lahko nahaja tudi izven tega področja.

V atomih, kjer je prisotnih več elektronov, se le ti razvrstijo v več orbital, glede na njihov energijski nivo. V vsaki orbitali sta lahko največ dva elektrona, ki se med seboj razlikujeta po smeri vrtenja okoli lastne osi (ločita se po spinu). Orbitale pa se razlikujejo tako po obliki (s-orbitale so okrogle, p-orbitale so iz dveh delov in d-orbitale iz štirih delov), kot po velikosti (1s je manjša od 2s, ta pa od 3s).

Za vse orbitale z istim glavnim kvantnim številom pravimo, da pripadajo isti lupini (npr. 3s, 3p, 3d).

Za zgradbo elektronske ovojnice so pri posameznih skupinah elementov značilne naslednje orbitale, kamor se razvrščajo elektroni: za elemente glavnih skupin s- in p-orbitale za elemente stranskih skupin d-orbitale za lantanoide in aktionide f-orbitale

Elektronska konfiguracija je razporeditev elektronov po orbitalah. V orbitali sta po dva elektrona, ki se razlikujeta po spinu oziroma smeri vrtenja.

Elektronska konfiguracija arzena je npr.: [Ar]3d10 4s2 4p3

Kjer pomeni [Ar] elektronsko konfiguracijo argona, kakršno imajo vsi elementi periodnega sistema do kriptona, 3d10 4s2 4p3 pa je značilna Elektronska konfiguracija zadnjih orbital samo za arzen. e- p+n+ so orbitale razdeljene

Mesto elektrona v elektronski ovojnici določimo tudi, tako da razporedimo elektrone po lupinah.

Razporeditev elektronov po lupinah

Razporeditev elektronov po lupinah je postopek s katerim računsko ugotovimo razporeditev elektronov (e-) elementov glavnih skupin v periodnem sistemu.

Perioda v kateri leži element nam pove koliko lupin ima element, skupina pa število elektronov v zadnji lupini (izjema je helij). Preostale periode, razen predzadnjih dveh popolno napolnimo. Največje možno število elektronov, ki jih lahko razporedimo v posamezno lupino izračunamo s formulo 2n2, pri čemer je spremenljivka n vrstno število skupine. Predzadnji lupini pa zapolnimo s kombinacijami številk 2, 8, 18 in 32. Vsota vseh elektronov je enaka vrstnemu številu elementa.

Primer: 87Fr - vrstno število 87Fr (_, _, _, _, _, _, _) - število lupin (vrstno število periode) 87Fr (_, _, _, _, _, _, 1) - število e- v zunanji lupini (vrstno število skupine) 87Fr (2, 8, 18, 32, _, _, 1) - polnjenje vseh lupin razen predzadnjih dveh (2n2) 87Fr (2, 8, 18, 32, 18, 8, 1) - polnjenje predzadnjih dveh lupin (kombinacija števk - notranja lupina ima večje število e-)

+ Razporeditev po lažjem načinu perioda\skupina I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. 1. H (1) He (2) 2. Li (2, 1) Be (2, 2) B (2, 3) C (2, 4) N (2, 5) O (2, 6) F (2, 7) Ne (2, 8) 3. Na (2, 8, 1) Mg (2, 8, 2) Al (2, 8, 3) Si (2, 8, 4) P (2, 8, 5) S (2, 8, 6) Cl (2, 8, 7) Ar (2, 8, 8) 4. K (2, 8, 8, 1) Ca (2, 8, 8, 2) Ga (2, 8, 18, 3) Ge (2, 8, 18, 4) As (2, 8, 18, 5) Se (2, 8, 18, 6) Br (2, 8, 18, 7) Kr (2, 8, 18, 8) 5. Rb (2, 8, 18, 8, 1) Sr (2, 8, 18, 8, 2) In (2, 8, 18, 18, 3) Sn (2, 8, 18, 18, 4) Sb (2, 8, 18, 18, 5) Te (2, 8, 18, 18, 6) I (2, 8, 18, 18, 7) Xe (2, 8, 18, 18, 8) 6. Cs (2, 8, 18, 18, 8, 1) Ba (2, 8, 18, 18, 8, 2) Tl (2, 8, 18, 32, 18, 3) Pb (2, 8, 18, 32, 18, 4) Bi (2, 8, 18, 32, 18, 5) Po (2, 8, 18, 32, 18, 6) At (2, 8, 18, 32, 18, 7) Rn (2, 8, 18, 32, 18, 8) 7. Fr (2, 8, 18, 32, 18, 8, 1) Ra (2, 8, 18, 32, 18, 8, 2)

Glej tudi

Energijski nivo

Kategorija:Atomska in molekulska fizika Kategorija:Kvantna kemija

Kategorija:Elektron