Čuvašija (uradno Republika Čuvašija) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju. Na zahodu meji z Niženovgorodsko oblastjo, na severu z republiko Marij Elom, na vzhodu z republiko Mordvinijo in na jugu z Uljanovsko oblastjo. Ustanovljena je bila 24. junija 1920. Glavno mesto republike je mesto Čeboksari. Po popisu prebivalstva leta 2010 je bilo njeno prebivalstvo 1.251.619. Je domovina Čuvašev.
Geografija Republika Čuvašija se nahaja v osrednjem delu evropske Rusije, v središču Volško-vjatske ekonomske regije, večinoma zahodno od reke Volge, v Volškem višavju. Na zahodu meji na Niženovgorodsko oblast, na severu na republiko Marij El, na vzhodu in jugovzhodu na republiko Tatarstan, na jugozahodu na republiko Mordovijo in na jugu na Uljanovsko oblast.
V republiki je več kot dva tisoč rek – med največjimi so Volga, Sura in Civil – ter okoli štiristo jezer. Del akumulacijskih jezer v dolini reke Volge leži na severu republike, reka Sura pa teče proti Volgi vzdolž večjega dela zahodne meje republike.
Podnebje je zmerno celinsko, s povprečnimi temperaturami od −13 °C v januarju do +19 °C v juliju. Letna količina padavin se giblje med 450 in 700 milimetri, vendar se od leta do leta precej razlikuje. Naravni viri vključujejo sadro, pesek, glino, nahajališča sapropela, fosforita in šote. Obstajajo nahajališča nafte in zemeljskega plina, vendar njihovo izkoriščanje še ni doseglo komercialne ravni. Gozdovi, ki so večinoma na jugu ob reki Suri, pokrivajo približno 30% ozemlja.
Zgodovina
Predniki Čuvašev so bili Prabolgari in Sabiri, onogursko-turška plemena, ki so v 5. do 8. stoletju živela na Severnem Kavkazu. V 7. in 8. stoletju se je del Bolgarov preselil na Balkan, kjer so skupaj z južnimi Slovani ustanovili državo, iz katere se je razvila današnja Bolgarija. Drugi del se je preselil v območje srednje Volge (glej Volška Bolgarija), kjer je bolgarsko prebivalstvo, ki ni sprejelo islama, postopoma oblikovalo čuvaški narod.
Med mongolsko invazijo na Volško Bolgarijo so se stepski Sabiri umaknili proti severu, kjer so živela plemena Povolških Fincev, kot so Mordvinci in Marijci. Čuvaši verjamejo, da izvirajo iz teh Sabirov, ki so se sčasoma pomešali z Marijci. Leta 1242 so postali vazali Zlate horde. Kasnejši mongolski in tatarski vladarji se niso vmešavali v njihovo vsakdanje življenje, dokler so vsako leto plačevali davek Saraju. Ko je Zlata horda začela slabeti, so oblast nad tem območjem skušali prevzeti murze Nokartski tatarov.
Med osvajalno vojno Ivana Groznega proti Kazanskemu kanatu, sta avgusta 1552 čuvaški knez Orsaj in marijski knez Akpar Tokari v mestu Alatir ob reki Suri prisegla zvestobo Moskovski veliki kneževini. Med letoma 1650 in 1850 je Ruska pravoslavna cerkev pošiljala misijonarje, ki so govorili čuvaško, da bi Čuvaše spreobrnili v pravoslavno vero. Ti misijonarji so tudi pomagali razviti pisano obliko čuvaškega jezika. Večina Čuvašev, ki so ostali na tem območju, je sprejela pravoslavno krščanstvo, nekateri pa so ostali pogani.
15. maja 1917 so se Čuvaši pridružili gibanju Idel-Ural. Decembra istega leta so sodelovali pri ustanovitvi kratkotrajne države Idel-Ural, potem ko so se s tatarskimi predstavniki dogovorili, da bo vzhodna meja Čuvašije potekala na reki Svijagi. Med letoma 1918 in 1919 je območje zajela ruska državljanska vojna, ki se je končala z zmago boljševikov. Da bi si pridobil podporo lokalnega prebivalstva, je Lenin ukazal ustanovitev čuvaške države znotraj Ruske SFSR. 24. junija 1920 je bila ustanovljena Čuvaška avtonomna oblast, ki se je aprila 1925 preoblikovala v Čuvaško ASSR.
Politika Do leta 2012 je imela Čuvaška republika uradni status države. V ustavi Čuvašije (različica 6 z dne 13. septembra 2011 št. 46) je bilo zapisano: »Čuvaška republika je republika (država) v sestavi Ruske federacije.«
V sovjetskem obdobju je bila najvišja oblast v republiki razdeljena med tri osebe: prvega sekretarja čuvaškega komiteja Komunistične partije (ki je imel v resnici največjo oblast), predsednika sovjeta (zakonodajna oblast) in predsednika izvršnega odbora republike (izvršilna oblast). Po letu 1991 je Komunistična partija izgubila vso oblast. Upravljanje republike je prevzel vodja republiške uprave, kasneje pa guverner, ki je bil imenovan ali izvoljen, skupaj z izvoljenim regionalnim parlamentom.
Ustava Republike Čuvašije je temeljni zakon regije. Državni svet Republike Čuvašije je stalni regionalni zakonodajni (predstavniški) organ republike. Najvišji izvršni organ je vlada republike, ki vključuje teritorialne izvršne organe, kot so okrožne uprave, odbori in komisije, ki skrbijo za razvoj in vsakodnevno delovanje.
Demografija
Čeprav republika ni velika, spada med bolj gosto poseljene regije v Ruski federaciji. Število prebivalcev glede na leto popisa:
Glavno in največje mesto Čuvašije je Čeboksari, ki je imel leta 2010 približno 464.000 prebivalcev. Mesto leži večinoma na južnem bregu reke Volge v severnem delu republike. V drugi polovici 20. stoletja je bil dodan tudi del na severnem bregu. Čeboksari leži približno 650 kilometrov vzhodno od Moskve. Nedaleč proti vzhodu leži drugo največje mesto, Novočeboksarsk, ki je imel leta 2010 okoli 124.000 prebivalcev.
Etnične skupine Po popisu prebivalstva iz leta 2021 Čuvaši predstavljajo 63,7% prebivalstva republike. Druge skupine so Rusi (30,7%), Tatari (2,7%), Mordvinci (0,7%) in številne manjše skupine, vendar vsaka predstavlja manj kot 0,5 % prebivalstva. Etničneskupine Popis 1926 Popis 1939 Popis 1959 Popis 1970 Popis 1979 Popis 1989 Popis 2002 Popis 2010 Popis 2021 Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število %Čuvaši 667.69574,6% 777.202 72,2% 770.351 70,2% 856.24670,0% 887.73868,4% 906.92267,8% 889.26867,7% 814.75067,7% 684.930 63,7%Rusi 178.89020,0% 241.38622,4% 263.69224,0% 299.24124,5% 338.15026,0% 357.12026,7% 348.51526,5% 323.27426,9% 329.991 30,7%Tatari 22.6352,5% 29.0072,7% 31.3572,9% 36.2173,0% 37.5732,9% 35.6892,7% 36.3792,8% 34.2142,8% 29.092 2,7% Mordvini 23.9582,7% 22.5122,1%23.8632,2% 21.0411,7% 20.2761,6% 18.6861,4% 15.9931,2% 13.0141,1% 7.707 0,7%Drugi 1.3010,1% 6.7030,6% 8.5960,7% 10.9300,9% 14.8741,3% 19.6061,4% 23.5991,8% 18.2981,6% 23.085 2,2% 1 112.104 ljudje so bili registrirani iz uradnih zbirk in niso imeli priložnosti, da se opredelijo o etnični pripadnosti. Ocenjuje se, da je delež etničnih skupin v tej skupini enak kot v skupini, ki se je opredelila.
Religija
Po raziskavi iz leta 2012, se 64,7% prebivalcev Čuvašije opredeljuje za pripadnike Ruske pravoslavne cerkve. Približno 4% je pravoslavnih kristjanov, vendar niso člani cerkve. Okoli 3% prebivalcev (večinoma Tatari) so muslimani, 3% pa je kristjanov brez cerkvene pripadnosti. Približno 1% pa sledi tradicionalni čuvaški veri. Poleg tega se 24% prebivalstva opredeljuje kot »duhovne, vendar brez vere«, 1% je ateistov, 2,3% pa pripada drugim religijam ali na vprašanje ni odgovorilo.
Veronauk je v šolah obvezen. Približno 76,9% je vključenih na ortodoksne študije, 16% na sekularne študije, 15,7% na študij svetovnih religij in 1,4% na islamske študije.
Opombe
Sklici
Viri
Nadaljnje branje
Zunanje povezave
Official website of the Chuvash Republic About flag and coat of arms of the Chuvash Republic Chuvashia news
Kategorija:Avtonomne republike Ruske federacije Kategorija:Ustanovitve leta 1920