Kazáščina (, , ; ) je turški jezik kipčaške veje, ki ga v Srednji Aziji govorijo Kazahi. Je tesno soroden nogajščini, kirgiščini in karakalpaščini. Je uradni jezik Kazahstana in ima uradni status v Republiki Altaj v Rusiji. Je tudi manjšinski jezik v avtonomni prefekturi Ili Kazahstan v Šindžjangu na LR Kitajski in v provinci Bayan-Ölgii v zahodni Mongoliji. Jezik govorijo tudi številni etnični Kazahi po vsej nekdanji Sovjetski zvezi (po ruskem popisu prebivalstva iz leta 2010 jih je v Rusiji približno 472.000), Nemčiji in Turčiji.
Tako kot drugi turški jeziki je tudi kazaščina aglutinativni jezik in uporablja samoglasniško harmonijo. Kazaščina gradi besede tako, da besednemu korenu dodaja pripone eno za drugo, pri čemer vsaka pripona izraža le en edinstven pomen in sledi fiksnemu zaporedju. Ethnologue prepoznava tri medsebojno razumljive narečne skupine: severovzhodno kazaščino – najbolj razširjeno različico, ki služi tudi kot osnova za uradni jezik – južno kazaščino in zahodno kazaščino. Jezik si deli določeno stopnjo medsebojne razumljivosti s tesno sorodnim karakalpaškim jezikom, medtem ko njegova zahodna narečja ohranjajo omejeno medsebojno razumljivost z altajskimi jeziki.
Do leta 1929 se je za kazaščino večinoma uporabljala arabska abeceda, nato pa je sovjetski režim uvedel menjavo za cirilico. Predsednik Nazarbajev je oktobra 2017 izdal dekret, po katerem naj bi kazaščina do leta 2025 cirilico opustila in jo zamenjala z latinicoKazakh language to be converted to Latin alphabet – MCS RK . Inform.kz (30 January 2015). Retrieved 28 September 2015., vendar glede podrobnosti jezikoslovci niso bili soglasni. Predlagana latinska abeceda je bila večkrat revidirana in je od januarja 2021 blizu turške abecede, čeprav ji manjkata črki C in Ç ter ima štiri dodatne črke: Ä, Ñ, Q in Ū (čeprav imajo druge črke, kot je Y, v obeh jezikih različne vrednosti). Postopno uvajanje je predvideno od leta 2023 do 2031. Več kot milijon kazaško govorečih v Šindžjangu uporablja za pisanje spremenjeno različico perzijsko-arabske pisave.
Geografska razširjenost Govorci kazaščine so razpršeni po obsežnem ozemlju od Tjanšana do zahodne obale Kaspijskega jezera. Kazaščina je uradni državni jezik Kazahstana s skoraj 10 milijoni govorcev (na podlagi podatkov iz CIA World Factbook o prebivalstvu in deležu kazaško govorečih).
Na Kitajskem skoraj dva milijona etničnih Kazahov in kazaško govorečih živi v avtonomni prefekturi Ili Kazahstan v Šindžjangu.
Zgodovina Kipčaška veja turških jezikov, katere član je kazaščina, se je večinoma utrdila med vladavino Zlate horde. Sodobni kazaški jezik naj bi nastal okoli leta 1465 n. št. med nastankom Kazaškega kanata. Sodobna kazaščina je verjetno potomec čagatajske turščine, kot so jo govorili Timuridi in kipčaške turščine, kot so jo govorili v Zlati hordi.
Kazaščina uporablja veliko število izposojenk iz perzijščine in arabščine zaradi pogostih zgodovinskih interakcij med Kazahi in iranskimi etničnimi skupinami na jugu. Poleg tega je bila perzijščina v Kazaškem kanatu lingua franca, kar je Kazahom omogočalo, da so perzijske besede mešali v svoj govorjeni in pisni jezik. Medtem so Kazahi v mošejah in mavzolejih uporabljali arabščino, ki je služila izključno za verske kontekste, podobno kot je bila latinščina liturgični jezik v zahodnoevropski kulturni sferi.
Kazahi so arabsko pisavo za pisanje svojega jezika uporabljali približno do leta 1929. V začetku 20. stoletja je kazahstanski aktivist Ahmet Bajtursinuli reformiral kazahstansko-arabsko abecedo, vendar je njegovo delo v veliki meri zasenčila sovjetska prisotnost v Srednji Aziji. Takrat je novi sovjetski režim Kazahstance prisilil k uporabi latinice, nato pa v 1940-ih še cirilice. Danes Kazahi za pisanje svojega jezika uporabljajo cirilico in latinico, čeprav je predsedniški odlok iz leta 2017 odredil prehod s cirilice na latinico do leta 2031.
Čeprav ni ogrožen jezik, je kazahstanski minister za znanost in visoko šolstvo Sajasat Nurbek leta 2024 kazaščino opisal kot nekoliko ranljiv jezik, znotraj kategorije, kjer število govorcev ne narašča tako hitro, kot je bilo pričakovano.
Fonologija in pravopis Kazaščina ima harmonijo samoglasnikov med jezikom in korenom, z izjemami nekaterih besed novejšega tujega izvora (npr. ruskega, perzijskega, arabskega). Obstaja tudi sistem harmonije zaokroževanja, ki je podoben kirgiškemu, vendar se ne uporablja tako močno in se ne odraža v pravopisu. Ta sistem velja le za srednje samoglasnike /e/, /ɘ/, /ə/ (in ne za /ɑ/) in se pojavlja v naslednjih zlogih. Tako se jūldyz 'zvezda', bügın 'danes' in ülken 'velik' dejansko izgovarjajo kot jūldūz, bügün in ülkön.
Sklici
Zunanje povezave
Kazakh Cyrillic–Latin (new) converter Kazakh Cyrillic–Latin (old)–Arabic converter Kazakh language, alphabet and pronunciation Aliya S. Kuzhabekova, "Past, Present and Future of Language Policy in Kazakhstan" (M.A. thesis, University of North Dakota, 2003) Kazakh language recordings , British Library Kazakh – Apertium Kazakh<>Turkish Dictionary Kazakhstan in the CIA World Factbook US Peace Corps Kazakh Language Courses transcribed to HTML
Kategorija:Kazaščina Kategorija:Turški jeziki Kategorija:Aglutinacijski jeziki Kategorija:Jeziki Kazahstana Kategorija:Jeziki Kitajske Kategorija:Jeziki Rusije Kategorija:Jeziki Mongolije Kategorija:Jeziki Uzbekistana