1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Dogodki Januar 12. januar - sestanek Charles de Gaulle-Winston Churchill v Marakešu 14. januar - ubit Walthere Dewé 15. januar - skupina G izvede sabotaže na elektično-komunikacijsko omrežje 22. januar - anglo-ameriško izkrcanje pri Anziu 24. januar - Dwight David Einsenhower je imenovan za vrhovnega zavezniškega poveljnika sil, namenjena za izkrcanje na zahodno Evropo 27. januar - Liberija napove vojno Tretjemu rajhu in Japonski. 31. januar - ameriška vojska se izkrca na Marshallovih otokih
Februar 14. februar - konec bitke za Leningrad 15. februar - zavezniško letalsko bombardiranje samostana Monte Cassino 19. februar - pričetek prvega zasedanja SNOSa v Črnomlju 20. februar - norveško odporniško gibanje potopi trajekt s tovorom težke vode iz Vemorka 23. februar - ameriška vojska zavzame Eniwetok v Marshallovem otočju
Marec 3. marec - zavezniško letalstvo bombardira Rim 4. marec - USAF prvič bombardira Berlin podnevi 10. marec - zavezniško letalstvo bombardira Rim ustanovljen grški Začasni komite narodne osvoboditve 14. marec - zavezniško letalstvo bombardira Rim 15. marec - Rdeča armada prodre čez Bug bitka na planoti Glieres 19. marec - Rdeča armada prodre čez Dnester nemška vojska zasede Madžarsko 29. marec - Rdeča armada prodre čez Prut 30. marec - Rdeča armada osvobodi Černjahovsk
April 2. april - pokol v Ascqu 10. april - Rdeča armada osvobodi Odeso 27. april - nemiri v Bejrutu
Maj 9. maj - Rdeča armada osvobodi Sevastopol 12. maj - začetek zavezniške ofenzive v Italiji 14. maj - zavezniška vojska prebije Gustavovo linijo 18. maj - zavezniki zavzamejo Monte Cassino in Cassino 25. maj - vzpostavitev stika z anciškem mostišču
Junij 3. junij - CFLN se razglasi za Začasno vlado francoske republike (GPRF) 4. junij - zavezniška vojska vkoraka v Rim 5. junij - italijanski princ Umberto II. Savojski postane regent kraljevine 6. junij - izkrcanje v Normandiji - operacija Overlord francosko, belgijsko in norveško odporniško gibanje začnejo z obsežnimi sabotažami splošna stavka na Danskem 7. junij - Leopold III. in družina je deportirana v Tretji rajh pokol v Tullu 8. junij - zavezniki osvobodijo Bayeaux 10. junij - pokol v Oradour-sur-Glane 13. junij - izstrelitev prvih letečih bomb na Združeno kraljestvo 14. junij - Charles de Gaulle se vrne v Francijo 16. junij - na Visu podpisan sporazum Tito-Šubašić 19. junij - Rdeča armada prebije Mannerheimovo linijo 20. junij - Rdeča armada zavzame Viborg 23. junij - začetek sovjetske ofenzive na centralni fronti 24. junij - dansko odporniško gibanje poruši največjo tovarno orožja v prestolnici 26. junij - Rdeča armada osvobodi Vitebsk začetek splošne stavke na Danskem 27. junij - ameriška vojska zavzame Cherbourg 29. junij - Slovensko domobranstvo so skupaj z nemško vojsko priredili veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Julij 5. julij - Rdeča armada osvobodi Minsk 9. julij - britanska vojska zavzame Caen 12. julij - zadnji ministrski svet Vichya 16. julij - Rdeča armada osvobodi Vilno 18. julij - ameriška vojska zavzame Saint-Lô 20. julij - neuspel atentat na Hitlerja 21. julij - ameriška vojska se izkrca na Guamu začetek umika francoskega ekspedicijskega korpusa iz Italije nemške oborožene sile napadejo Vercors 23. julij - ustanovljen Poljski nacionalni komite 27. julij - ZSSR prizna Poljski nacionalni komite 31. julij - ameriška vojska zavzame Avranches Rdeča armada osvobodi Lvov in Brest-Litovsk
Avgust 1. avgust - začetek varšavske vstaje 2. avgust - prekinitev diplomatskih stikov med Tretjim rajhom in Turčijo 3. avgust - nemška vojska v Bretanji je odrezana 9. avgust - ameriška vojska prodre do Le Mansa začasna vlada francoske republike vzpostavi suverenost Svobodne Francije na osvobojenem ozemlju 10. avgust - FFL osvobodi Alençon železničarska stavka v Parizu 15. avgust - zavezniki se izkrcajo v Provansi (operacija Dragoon) stavka metroja in policije v Parizu 17. avgust - ameriška vojska zavzame Chartres in Orléans 18. avgust - stavka PTT v Parizu 19. avgust - bitka pri Falaise-Argentanu vstaja v Parizu 20. avgust - FFI osvobodi polotok Quiberon Razpade Vichyjska Francija, člani Vichyjske vlade pobegnejo v izgnanstvo v Nemčijo 21. avgust - začetek anglo-ameriško-sovjetske konference v Dumbarton Oaksu 22. avgust - zavezniki osvobodijo Firence 23. avgust - vstaja v Bukarešti Romunija kapitulira in napove vojno Tretjemu rajhu 24. avgust - FFL prodre v Pariz 25. avgust - kapitulacija nemške posadke v Parizu Bolgarija zahteva umik nemške vojske iz svojega ozemlja in naprosi zaveznike za premirje 26. avgust - Charles de Gaulle pride v Pariz 28. avgust - zavezniki osvobodijo Grenoble in Marseille 31. avgust - Charles de Gaulle razpusti CNR
September thumb|Zavezniški padalci nad Nizozemsko med operacijo Market-Garden 3. september - FFL osvobodi Lyon in Saint-Étienne, britanska vojska pa Lille in Bruselj 4. september - britanska vojska osvobodi Anvers Finska kapitulira 5. september - Nizozemska, Belgija in Luksemburg podpišejo sporazum Beneluks ZSSR napove vojno Bolgariji 8. september - Bolgarija napove vojno Tretjemu rajhu ameriška vojska osvobodi Liége zavezniška letala v Koprskem zalivu med Izolo in Koprom bombardirajo nasedlo italijansko potniško čezoceansko ladjo Rex kanadska vojska osvobodi Ostende belgijska vlada se vrne v Bruselj 9. september - britanska vojska prodre čez Albertov kanal ameriška vojska prodre čez Moselle 10. september - francoska vlada razveljavi vichyjsko zakonodajo 11. september - konferenca Octagon v Québecu ZSSR in Bolgarija podpišeta premirje 12. september - zavezniki osvobodijo Le Havre in Luksemburg ZSSR, ZDA, Združeno kraljestvo in Romunija podpišejo premirje 13. september - zavezniki prodrejo v Tretji rajh 15. september - Rdeča armada in Titove enote se srečajo pri Negotinu zavezniki osvobodijo Nancy 17. september - začetek operacije Market-Garden splošna železničarske stavke na Nizozemskem 18. september - ameriška vojska zasede Brest 19. september - zavezniki in Finska podpišejo premirje 20. september - princ Charles postane regent Belgije 22. september - zavezniki osvobodijo Boulogne-sur-Mer 24. september - FFI se vključi v FFL 25. september - Tretji rajh mobilizira Volkssturm 29. september - začetek konference v Dumbarton Oaksu med ZDA, Združenim kraljestvom in Kitajsko 30. september - zavezniki osvobodijo Calais
Oktober 1. oktober - Kanadske enote obkolijo in zajamejo 5.000 nemških vojakov pri Calaisu. 2. oktober - konec varšavske vstaje 4. oktober - britanska vojska se izkrca v Grčiji 6. oktober - Rdeča armada prodre na Madžarsko 7. oktober - vzhodne arabske države podpišejo aleksandrijski sporazum 8. oktober - britanske enote osvobodijo Korint v Grčiji 9. oktober - začetek moskovske konference 13. oktober - Rdeča armada zasede Rigo 14. oktober - britanska vojska zasede Atene 15. oktober - madžarski regent Miklós Horthy zaprosi za premirje; oblast prevzame nemški okupator 18. oktober - Rdeča armada prodre v Vzhodno Prusijo in Češkoslovaško 19. oktober - anglo-indijske enote zavzamejo Tiddim na Burmi 20. oktober - JNOV osvobodi Beograd ameriška vojska se izkrca na Leytu na Filipinih 28. oktober - v Franciji razpustijo vse oborožene sile, ki ne pripadajo vojski ali policiji Bolgarija in Sovjetska zveza podpišeta premirje v Moskvi
November 6. november - zavezniki osvobodijo Grčijo 7. november - Franklin Delano Roosevelt je ponovno izvoljen za predsednika ZDA 12. november - RAF potopi nemško vojaško ladjo Tirpitz 13. november - Rdeča armada prodre čez Donavo 17. november - ameriška podmornica Spadefish potopi japonsko pomožno letalonosilko Shinyo 18. november - zavezniki osvobodijo Montbéliard 20. november - Nemške enote se umaknejo iz Tirane, Albanija 22. november - Sovjetske enote obkolijo Budimpešto 23. november - FFL osvobodi Strasbourg 26. november - Heinrich Himmler ukaže porušiti krematorij v Auschwitzu 28. november - pristanišče v Anversu prične obratovati
December 2. december - začetek francosko-sovjetske konference v Moskvi 16. december - začetek ardenske ofenzive 22. december - Vo Nguyen Giap postane voditelj novonastale vietnamske osvobodilne vojske 26. december - začne se bitka za Budimpešto pričetek nemškega umika iz Ardenov
Rojstva sličica|210x210_pik|Elda Viler 18. januar - Alexander Van der Bellen, avstrijski politik in ekonomist 22. februar - Jonathan Demme, ameriški filmski režiser 28. marec - Rick Barry, ameriški košarkar 18. april - Albin Planinec, slovenski šahovski velemojster († 2008) 14. maj - George Lucas, ameriški filmski režiser 15. maj - Ulrich Beck, nemški sociolog († 2015) 18. maj - Jože Balažic, slovenski glasbenik, Avsenikov trobentar († 2022) 2. junij - Ivo Umek, slovenski arhitekt, glasbenik in urednik 7. september - Bora Milutinović, srbski nogometni trener 9. oktober - Peter Tosh, jamajški pevec reggaeja, kitarist, glasbenik († 1987) 2. december - Ibrahim Rugova, kosovsko-albanski politik († 2006) 17. december - Elda Viler, slovenska pevka Prince Far I, jamajški pevec reggaeja, glasbenik († 1983)
Smrti 1. februar - Piet Mondrian, nizozemski slikar (* 1872) 10. februar - Eugène Michel Antoniadi, grški astronom turškega rodu (* 1870) 22. februar - Karel Destovnik - Kajuh, slovenski pesnik in narodni heroj (* 1922) 8. marec - Ernst Mally, avstrijski filozof in logik (* 1879) 15. april - Giovanni Gentile, italijanski fašist in filozof (* 1875) 28. april - Mohamed Alim Kan, zadnji emir Buharskega emirata (* 1880) 11. julij - Josip Vandot, slovenski pisatelj (* 1884) 12. julij - Sergej Nikolajevič Bulgakov, ruski filozof in teolog (* 1871) 26. julij - Reza Pahlavi, odstavljeni iranski šah (* 1878) 31. julij - Antoine de Saint-Exupery, francoski pilot in pisatelj (* 1900) 23. avgust - Abdulmedžid II., zadnji kalif Osmanskega kalifata (* 1868) 14. oktober - Erwin Rommel, nemški feldmaršal (* 1891) 7. november - Franc Rozman-Stane, slovenski partizanski komandant (* 1911) 9. november - Inoue Tecudžiro, japonski konfucijanski filozof (* 1856) 22. november - sir Arthur Stanley Eddington, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik, popularizator znanosti (* 1882) 13. december - Vasilij Vasiljevič Kandinski, ruski slikar, grafik, umetnostni teoretik] (* 1866)
Nobelove nagrade fizika - Isidor Isaac Rabi kemija - Otto Hahn fiziologija ali medicina - Joseph Erlanger, Herbert Spencer Gasser književnost - Johannes Vilhelm Jensen mir - Mednarodni komite Rdečega križa
*