Račke, mravlje in čebelice so slovenska prekmurska ljudska pravljica. Govori o treh bratih, ki so odšli v svet in se znašli v zakletem gradu. Od tam jih je rešil najmlajši bratec, s pomočjo hvaležnih živali. Zapisala jo je Ana Pinterič iz Borejcev.
Analiza pravljice pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni; književne osebe: trije bratje (glavni lik: najmlajši izmed treh bratov), mravlje, čebelice, račke (hvaležne živali), oče, grajska deklica; književni prostor in čas nista znana; slogovne značilnosti: ponavljanje (gredo, gredo; čap, čap), pomanjševalnice (vodica, račke, kljunček, mravljice ...), ukrasni pridevki (prelepa deklica, srebrna banja, zlatokljune račke, bistra vodica ...), personificirane živali; motivi: motiv treh bratov, motiv dobrote (deček je dobrega srca in reši tudi svoja brata), motiv hvaležnih živali (živali dečku pomagajo, ker je bil dober do njih), motiv revščine ( bratje gredo po svetu iskat službo); konec je srečen.
Analiza pravljice po Alenki Goljevšček izročenost: najmlajšemu bratcu kraljična določi, na kakšen način bo rešil svoja brata z gradu in sicer s tem, da ju okopa v čistem medu; selstvo: potovanje, bratje so odšli po svetu; zajedalstvo: junak (najmlajši brat) ne pride do srečnega konca s svojim trudom, temveč delo opravijo hvaležne živali.
Ljudske značilnosti avtor ni znan; književne osebe niso imenovane; narečne besede: ako, dečko, pomoremo, log; pravljično število: tri (trije bratje, tri vrste živali); borba: dobro – zlo.
Motivno-tematske povezave Motiv treh bratov: Slepi bratec, Grofična z zlatimi lasmi, Olje maldosti, Zlato jabolko. Motiv hvaležnih živali: Slepi bratec, Rjava škatlica. Motiv revščine: Zviti Martin, O treh grahih.
Značilnosti vseh pripovedi iz knjige Slepi bratec: Prekmurske ljudske pripovedi Izbrane prekmurske ljudske pripovedke in pravljice. Avtor ni znan. Čutijo se zgodovinski vplivi: verski (širjenje protestantizma) in izoliranost Prekmurja od ostalih delov Slovenije (narečje se močno razlikuje od slovenskega knjižnega jezika). Tematski poudarek na milenarizmu: zaradi dobrote so glavni literarni liki na koncu bogato nagrajeni. Pogosto omenjena revščina: junaki gredo po svetu iskat srečo (O treh grahih, Zviti Martin) Pogosti motivi: treh bratov (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Zlato jabolko), tudi treh hčera (Tri revne deklice); hvaležnih živali (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Rjava škatlica); hudiča (Tri revne deklice). Slogovne značilnosti: pomanjševalnice, ponavljanja, ukrasni pridevki, narečne besede, pravljična števila (najpogostejše število tri), potovanje je prestavljeno v sfero čudežnega: ni časovnih ovir, prevelikh razdalj. Književne osebe: realne ali fantastične; liki so poimenovani po poklicu, družbenem položaju, običajno predstavljajo isto lastnost (mačeha – zlobna, kraljična – lepa), kadar imajo imena so tipično prekmurska; črno-belo slikanje oseb (hudoben – dober, reven – bogat); personificirani liki: živali, rastline, predmeti; nastopajo vile sojenice, grofi, kralji, zaklete kraljične, dobri starčki in starke, človeku prijazne živali (največkrat petelin, tudi kače), hudobne čarovnice in čarovniki, krvoločni zmaji, razbojniki; Ogri, Romi ...
Viri Konter, Julij, Hren – Kompoljski, Anton, 1923, 1928: Narodne pravljice iz Prekmurja, II. del. Maribor: Učiteljski dom. Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
Literatura Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005 Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991
Glej tudi Slovenska mladinska književnost Seznam slovenskih pravljic Prekmurščina
Kategorija:Slovenske ljudske pravljice