1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek. Znano je predvsem kot leto, ko se je začela prva svetovna vojna.
Dogodki 2. februar - prvi filmski nastop Charlesa Chaplina. 26. februar - v Belfastu je splovljen HMHS Britannic 28. junij - avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova žena sta ubita v Atentatu v Sarajevu, ki ga je izvedel srbski nacionalist Gavrilo Princip; to je povod za prvo svetovno vojno. 23. julij - Avstro-Ogrska postavi ultimat Srbiji. 25. julij - Carska Rusija oznani, da bo zavarovala srbsko suverenost. 28. julij - Avstro-Ogrska napove vojno Kraljevini Srbiji in carski Rusiji; začetek prve svetovne vojne. 1. avgust: - Nemško cesarstvo napove vojno carski Rusiji. - Francija začne mobilizacijo svojih sil. 3. avgust: Nemško cesarstvo napove vojno Franciji. 4. avgust: Nemško cesarstvo napade in okupira Belgijo. Združeno kraljestvo napove vojno Nemškemu cesarstvu. ZDA razglasijo nevtralnost. 6. avgust: Avstro-Ogrska napove vojno carski Rusiji. Kraljevina Srbija napove vojno Nemškemu cesarstvu. USS Tennessee odpluje proti Evropi s 6 milijoni ameriških dolarjev v zlatu kot pomoč Američanom, ki so postali ujeti v Evropi. 7. avgust: Francija okupira Alzacijo. general Joseph Joffre postane načelnik generalštaba francoske kopenske vojske Kraljevina Črna gora napove vojno Nemškemu cesarstvu. Britanske oborožene sile se izkrcajo v Ostendu, Calaisu in Dunkirku. 8. avgust - prvi spopadi med Srbijo in Nemčijo. 12. avgust - Združeno kraljestvo napove vojno Avstro-Ogrski. 14. avgust - začne se bitka mej 15. avgust - uradno je odprt Panamski prekop. 16. avgust - Nemška kopenska vojska zavzame Liege. 17. avgust - belgijska prestolnica se iz Bruslja preseli v Antwerpen. 18. avgust - predsednik ZDA Woodrow Wilson izda Razglasitev nevtralnosti. 19. avgust: - parlament Kanade potrdi ustanovitev ekspedicijske enote. - British Expeditionary Force (BEF) se izkrca v Franciji. 20. avgust: - Rusija premaga Nemčijo v pri Gumbinnenu. - Nemško cesarstvo okupira Bruselj. 23. avgust - Japonsko cesarstvo napove vojno Nemčiji. 24. avgust - Nemška kopenska vojska prodre v Francijo pri Lillu. 25. avgust - Avstro-Ogrska napove vojno Japonski. 26. avgust - začne se petdnevna bitka pri Tannenbergu 28. avgust: - Avstro-Ogrska napove vojno Belgiji - bitka za Helgoland 30. avgust - Nemci zavzamejo Amiens 31. avgust - Rusi so premagani v bitki pri Tannebergu 3. september - Nemci pričenjo oblegati Pariz; vlada Francije se preseli v Bordeaux 5. september - začetek prve bitke na Marni 6. september - Nemci so odbiti v prvi bitki na Marni 10. september - konec prve bitke na Marni 14. september: - Francozi osvobodijo Amiens in Reims - začetek prve bitke na Aisni 15. september - začetek pozicijskega bojevanja na zahodni fronti 24. september - Nemci zavzamejo St. Mihiel. 29. september - Nemci pričejo bombardirati Antwerpen. 2. oktober - Britanska admiraliteta objavi, da bo minirala Severno morje 4. oktober - Cepelini prvič napadejo London 9. oktober - Nemci zavzamejo Antwerpen. Vlada Belgije se preseli v Ostend. 13. oktober - Britanci zavzamejo Ypres. 14. oktober - Canadian Expeditionary Force pristane v Plymouthu. 15. oktober - Nemci zavzamejo Ostend. Vlada Belgije se preseli v Havre (Francija). 19. oktober - Nemška križarka Emden zajame vso 13 antantno ladjo trgovske mornarice v 24 dneh. 22. oktober - ZDA začne ekonomsko podpirati antanto. 28. oktober - Nemška križarka Emden pod krinko britanske ladje zapluje v zaliv Penang, kjer potopi rusko lahko križarko Cemčug. 2. november - Carska Rusija napove vojno Otomanskemu imperiju. 5. november: - Francija in Združeno kraljestvo napovesta vojno Otomanskemu imperiju. - Združeno kraljestvo aneksira Ciper. 9. november - avstralska lahka križarka HMAS Sydney poškoduje nemško križarko Emden in jo prisili, da nasede na grebenu pri Severnem Keelinškem otoku (Indijski ocean). 25. november - Friedrich von Hindenburg zaustavi ofenzivo na Lodz. 2. december - Avstro-Ogrska zavzame Beograd. 3. december - Nizozemska kopenska vojska strelja na internirane belgijske vojake (8 jih umre). 4. december - Nemško cesarstvo ustanovi prvo enoto pomorskih letal. 6. december - Nemci zavzamejo Lodz. 8. december - bitka pri Falklandskih otokih 14. december - Prvi nemški zračni napad na Združeno kraljestvo. 16. december - Nemci bombardirajo Hartlepool, Scarborough in Whitby. 17. december - Avstro-Ogrska premaga Ruse pri Limanovem (Poljska) 25. december - prične se neuradno božično premirje med vojaki na zahodni fronti.
Rojstva thumb|150px|Vitomil Zupan 18. januar - Vitomil Zupan, slovenski pisatelj († 1987) 5. februar - Alan Lloyd Hodgkin, angleški fiziolog in biofizik, nobelovec († 1998) 18. februar - Ferdinand Chesarek, ameriški general slovenskega rodu († 1993) 24. marec - Ivo Maček, hrvaški pianist, pedagog in akademik († 2002) 12. april - Adriaan Blaauw, nizozemski astronom († 2010) 15. junij - Luong Kim Dinh, vietnamski katoliški misijonar, učenjak in zgodovinar filozofije († 1997) 31. julij - Louis de Funès, francoski filmski igralec, komik († 1983) 24. avgust - Janez (Ivan) Kranjc, slovenski duhovnik in mučenec († 1941) 1. september - Marko Župančič, slovenski arhitekt, urbanist († 2007) 28. oktober - Jonas Salk, ameriški virolog in epidemiolog († 1995) 7. december - James Alfred Van Allen, ameriški fizik († 2006) 14. december - Frane Milčinski - Ježek, slovenski pisatelj, satirik, šansonjer, režiser in igralec († 1988)
Smrti sličica|212x212_pik|Franc Ferdinald.24. januar - sir David Gill, škotski astronom (* 1843) 16. marec - Charles Albert Gobat, švicarski pravnik, šolski politik, nobelovec (* 1843) 19. april - Charles Sanders Peirce, ameriški logik, matematik in filozof (* 1839) 9. maj - Paul Héroult, francoski znanstvenik (* 1863) 21. junij - Bertha Sophie Felicitas von Suttner, avstrijska mirovnica, nobelovka 1905 (* 1843) 24. julij - Adolf Martens, nemški znanstvenik, metalurg (* 1850) 25. november - Davorin Jenko, slovenski skladatelj in dirigent (* 1835)
Nobelove nagrade Fizika - Max von Laue Kemija - Theodore William Richards Fiziologija ali medicina - Robert Bárány Književnost - ni bila podeljena Mir - ni bila podeljena
*