thumb|335x335px|Škofjeloški kruhki|alt= Škofjeloški kruhki so pecivo iz začinjenega medenega testa, odtisnjenega v lesene kalupe."»Medena« umetnost, ki izumira", str. 15, Gorenjski Glas, 10. maj 1972, l. 25, št. 36 Za razliko od medenjakov ne vsebujejo jajc.
Niso enake sestave, kot lectovo pecivo, tudi niso okrašeni z barvami in predmeti (sladkorne rožice, papirni odtisi glav, lističi s priložnostnimi verzi in ogledalca).JENKO MEDAR, Mateja, 2012, Lectarstvo s projektnim učnim delom na razredni stopnji : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. [Dostopano 16 oktober 2020]. Pridobljeno http://pefprints.pef.uni-lj.si/913/1/Lectarstvo_s_projektnim_u%C4%8Dnim_delom.pdf
Sestavine Testo je narejeno iz ržene moke."Vsak je unikat", str. 6, 14. februar 1995, Gorenjski Glas, l. 48, št. 13 Sestavine so še med, jelenova sol (pepelika), mleti poper, cimet in nageljnove žbice. Pavle Hafner je priporočal cvetlični med, ker naj bi bilo z drugim testo kašasto.Hafner, Pavle. Ta dobra stara kuha. str. 215. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1982.
Če je pravilno pečen, se kruhek ne pokvari in se ga hrani več let. Je precej trd. Lahko pa se ga samo posuši.Hafner, Pavle. Ta dobra stara kuha. str. 214. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1982.
Kalup Najprimernejši les za rezljanje kalupa, ki mora biti primerno velik in debel, je hruškov, češpljev ali javorjev."Trideset let rezljanja v les", str. 11, 14. september 1968, Gorenjski Glas, l. 21, št. 72 Kalupe so izdelovali moški, najpogosteje so rezljali srca, pipe in pokroge (lunice). Najstarejši prikazujejo moškega in žensko v narodni noši ter živali. Modeli so torej prikazovali človeško in živalsko figuraliko, rastlinske, cvetlične in geometrijske motive, upodobitve predmetov, nabožne motive, fantastične živalske motive ter frigure in prizore iz plemiškega okolja. Kalupi so prihajali tudi iz drugih dežel avstroogrske monarhije.
Priznanje loškega kruhka kot kulturne dediščine 17. februarja 1993 so v Sloveniji štiri nove poštne znamke s podobami slovenske kulturne dediščine (iz serije Evropa v malem) zamenjale dotedanje z grbom. Okrogli škofjeloški kruhek z monogramom IHS je bil upodobljen na znamki za en tolar."Škofjeloški kruhek na poštni znamki", str. 28, Gorenjski Glas, 19. februar 1993, l. 46, št. 14PLEŠNAR, Stojan, 2016, Poštna znamka kot element propagande in oglaševanja : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 16 oktober 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/plesnar-stojan.pdf
13. aprila 2018 je Ministrstvo za kulturo RS izdelovanje škofjeloških kruhkov in kalupov ter izdelovanje dražgoških kruhkov vpisalo v register nesnovne kulturne dediščine."Opis enote nesnovne kulturne dediščine", 13. april 2018, Ministrstvo za kulturo RS
Obrtniki Z izdelovanjem kalupov se je ukvarjal Ivo Plestenjak, oče slikarke Dore Plestenjak, s tem pa nadaljuje njegova vnukinja Petra Plestenjak Podlogar."Vsak je unikat", str. 6, 14. februar 1995, Gorenjski Glas, l. 48, št. 13 Glej tudi
Dražgoški kruhki Lect Medenjaki
Članki o lesenih modelih in malih kruhkih
Polanc, Jožica (2000). "Leseni modeli za loške kruhke." Les (Ljubljana). letnik 52, številka 9, str. 296+301-302. Golob, France (1986). "Leseni modeli za mali kruhek z loškega ozemlja". Loški razgledi. letnik 33, številka 1. Sterle Meta (1981). "Mali kruhek na Loškem". Loški razgledi. letnik 28, številka 1. Orel, Boris (1937-1939). "Od kruha do "malega kruhka"". Etnolog (Ljubljana). knj. 10/11, str. 198-219. Ložar, Rajko (1937-1939). ""Mali kruhek" v Škofji Loki in okolici". Etnolog (Ljubljana). knj. 10/11, str. 169-197.
Sklici
Zunanje povezave
Uradni dokument o vpisu v register nesnovne kulturne dediščine Medeni kruhki na kamra.si Škofjeloški kruhek predstavitveni video na YouTube
Kategorija:Slovenska kuhinja