Metakognicija (ospoznavnost, ospoznavanje) predstavlja kontrolne strukture višjega reda, ki omogočajo posamezniku razumevanje in regulacijo lastne miselne aktivnosti.Demetriou, A. & Efklides, A. (1989). The person's conception of the structures of developing intellect: Early adolescence to middle age. Genetic, social and general psychology monographs, 115 (3), 371 - 423 Na kratko bi jo lahko definirali kot "spoznavanje spoznavanja oz. spoznavanje o spoznavanju" »kognicijo o kogniciji« oz. »védenje o védenju«.Santrock. (2008). Information Processing. A Topical Approach to Life-Span Development. (pp. 272-275). New York, NY: The McGraw-Hill Companies, Inc.
Metakognicijo uporabljamo na primer, če opazimo, da imamo več težav pri učenju snovi A kot pri učenju snovi B in če pomislimo, da bi morali dvakrat preveriti, če je trditev C res pravilna, preden jo vzamemo za dejstvo.Flavell, J. (1976). Metacognitive aspects of problem-solving. In L. Zapise o metakogniciji lahko najdemo že pri Aristotelu v njegovih delih De Anima in Parva Naturalia.Oxford Psychology Dictionary;metacognition
Opombe in reference
Glej tudi kognitivna psihologija
Zunanje povezave Mednarodno združenje za metakognicijo (IAM)
Kategorija:Kognitivna znanost Kategorija:Pedagoška psihologija