Éric Daniel Pierre Cantona, francoski nogometaš, filmski igralec in trener, * 24. maj 1966, Marseille, Francija.
Cantona, ki ga navijači nogometnega kluba Manchester United še danes kličejo Kralj Erik, je bil eden najbolj karizmatičnih nogometašev tega kluba v njegovi zgodovini. Navijači Manchester Uniteda so ga leta 2001 izbrali za nogometaša stoletja svojega kluba. Z Manchestrom je Éric v petih letih igranja osvojil štiri naslove angleškega prvaka, dva ligaška pokala in pokal angleške nogometne zveze. Dvakrat je s klubom osvojil dvojno krono (zmaga v ligaškem pokalu in naslov prvaka). Po upokojitvi leta 1997 je postal filmski igralec in trener nogometa na mivki.
Življenjepis Kljub nekaterim navedbam, da je bil rojen v Marseillu, se je Éric rodil v Parizu staršema Albertu in Eleonore, ki sta se kmalu po njegovem rojstvu preselila v Marseille.
Nogometna pot Francija Cantonajev prvi nogometni klub je bil Auxerre, kamor je vstopil kot mladinec. Za klub je dve leti igral v mladinski vrsti, 5. novembra 1983 pa je prvič nastopil za člansko ekipo na tekmi z Nancyjem, ki jo je Auxerre dobil s 4:0.
V letu 1984 ni mogel igrati, ker je bil na služenju vojaškega roka, po vrnitvi pa je bil posojen klubu Martigues v drugo francosko ligo. Leta 1986 se je vrnil v Auxerre in z njim podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo. Še isto leto je po dobrih predstavah v prvi francoski ligi prvič nastopil tudi za francosko nogometno reprezentanco. Cantona je bil po naravi vročekrven igralec, ki se je v prvi incident zapletel že leta 1987, ko je v obraz udaril kolega v reprezentanci Bruna Martinija.
Že naslednje leto se je spet znašel v težavah, ko je zaradi grobega štarta na igralca Nantesa, Michela Der Zakariana dobil prepoved nastopanja na treh tekmah. Kasneje so mu kazen sicer znižali na dve tekmi, ker je Auxerre zagrozil zvezi, da Cantona ne bo smel nastopiti za francosko reprezentanco do 21 let. Éric je nato za reprezentanco nastopil in z njo osvojil naslov evropskega prvaka do 21 let. Kmalu zatem je prestopil v Marseille, klub, za katerega je navijal že kot otrok. Njegov prestop je bil takrat vreden rekordnih 22 milijonov francoskih frankov, kar je bil takrat najvišji znesek v zgodovini francoskega nogometa. Njegov vroči temperament ga je spet spravil v težave januarja 1989, ko je na prijateljski tekmi proti klubu Torpedo Moskva iz jeze, ker ga je trener zamenjal, brcnil žogo med gledalce ter si strgal dres. Klub ga je kaznoval z enomesečno prepovedjo igranja. Le mesec kasneje je dobil še enoletno prepoved nastopanja za reprezentanco, po tem, ko je na nacionalni televiziji javno užalil selektorjaCantona returns to Old Trafford.
Zaradi težav pri vklapljanju v ekipo pri Marseillu je bil Cantona za šest mesecev posojen Bordeauxu, nato pa še za eno leto klubu Montpellier. V Montpellieru se je stepel s soigralcem Jean-Claudom Lemoultom, nato pa mu je v obraz vrgel še svoje nogometne čevlje. Po incidentu je šest nogometašev kluba zahtevalo, da klub prekine pogodbo s Cantonajem. Po posredovanju in podpori Ericu s strani soigralcev, kot sta bila Laurent Blanc in Carlos Valderrama, pa ga je klub obdržal, a ga kaznoval z desetdnevno prepovedjo igranjaCantona je kasneje odigral pomembno vlogo, da se je Blanc po Evru 2000 preselil na Old Trafford.Cantona returns to Old Trafford. Cantona je z Montpelierjem isto leto osvojil francoski pokal, njegova dobra forma pa je prepričala Marseille, da ga je vzel nazaj.
Po vrnitvi v Marseille je Cantona pod vodstvom trenerjev Gerarda Gilija in njegovega naslednika Franza Beckenbauerja igral odlično, ko pa je predsednik Marseilla Bernard Tapie zaradi slabih rezultatov zamenjal Beckenbauerja z Raymondom Goethalsom, je Cantona spet večkrat prišel v spor z vodstvom kluba. Posledica sporov je bil Cantonajev odhod po koncu sezone. Sezono 1991 je Éric tako začel pri Nîmesu.
Decembra 1991 je med tekmo zaradi nestrinjanja s sodniško odločitvijo Cantona zalučal žogo v glavnega sodnika. Zaradi incidenta ga je zaslišala disciplinska komisija francoske nogometne zveze. Kaznovan je bil z enomesečno prepovedjo nastopanja. Cantona je odreagiral tako, da je vstal in stopil do mize, kjer so sedeli predstavniki komisije ter vsakemu od njih v obraz rekel, da je idiot. Komisija mu je zaradi tega kazen podaljšala na tri mesece, Éric pa je takrat objavil konec svoje nogometne kariere.
Takratni francoski selektor Michel Platini, ki je bil velik Cantonajev privrženec, ga je prepričeval, naj si premisli. Po nasvetu Gérarda Houllierja si je Éric na koncu res premislil in se odločil, da bo svojo kariero začel na novo v Angliji.
Anglija Leeds United 6. novembra 1991 je po zmagi Liverpoola nad Auxerrom v drugem kolu pokala UEFA k Liverpoolovemu trenerju Graemu Sounessu pristopil Michel Platini in mu povedal, da si Éric Cantona želi zaigrati za Liverpool. Souness je takrat ponudbo zavrnil. Menil je namreč, da bi prihod vročekrvnega Francoza porušil mir v njegovem moštvu. Januarja 1992 je tako Cantona prišel v Anglijo, kjer je začel preizkusno obdobje pri klubu Sheffield Wednesday, ki ga je takrat vodil Trevor Francis. Po poizkusnem obdobju mu je klub ponudil podaljšanje sodelovanja, a ga je Éric zavrnil in se pridružil rivalom iz Yorkshira, klubu Leeds United. S klubom je že prvo sezono osvojil prvo mesto v First Division, ki je bila takrat najvišja angleška liga. Kasneje je to ligo zamenjala Premier League. Cantona pa je takrat dobival priložnost le kot zamenjava in je za Leeds zabil le tri gole. Kljub temu je v tej sezoni kar dvakrat dosegel hat-trick. Prvič ga je dosegel na tekmi Charity Shielda, ko je Leeds premagal Liverpool FC s 4–3. Drugi hat-trick je dosegel na ligaški tekmi proti Tottenham Hotspur FC, ki jo je Leeds dobil s 5-0.
Cantona je novembra 1992 zapustil Leeds. Za 1,2 milijona funtov je prestopil k Manchester Unitedu. Do prestopa je prišlo po naključju. Trener Leedsa Howard Wilkinson je po telefonu predsednika Manchester Uniteda vprašal, ali bi Manchester prodal Denisa Irwina. Edwards je imel ravno takrat sestanek s trenerjem Uniteda Alexom Fergusonom, ki je bil proti prodaji, je pa izrazil željo po novem napadalcu. Ravno takrat se je namreč zanimal za več napadalcev, med katerimi so bili David Hirst, Matt Le Tissier in Brian Deane. Wilkinsona sta s predsednikom vprašala za možnost prestopa Cantonaja v Manchester, že čez nekaj dni pa je Francoz tudi prestopil.
Manchester United Cantona je z Unitedom podpisal pogodbo 26. novembra 1992, prvič pa je zanj nastopil na tekmi proti portugalski Benfici v Lizboni, ki so jo odigrali v čast 50. rojstnega dne legendarnega Eusébia. Prvi ligaški nastop je Cantona opravil kot zamenjava na tekmi proti Manchester Cityju na Old Traffordu 6. decembra 1992. United je zmagal z 2-1, Cantona pa takrat ni odigral pomembnejše vloge.
Sezono je Manchester United takrat začel slabo, največje težave pa je imel pri doseganju zadetkov. Brian McClair in Mark Hughes takrat nista bila v formi, Dion Dublin, ki je klub okrepil v poletnem prestopnem roku, pa si je zlomil nogo in ni mogel igrati kar šest mesecev. Cantona se je kmalu prilagodil načinu Unitedove igre in je poleg golov klubu prinesel tudi hitrost. Ustvaril je veliko akcij, iz katerih so tudi njegovi soigralci lahko dosegli gole. Svoj prvi gol v dresu Uniteda je Éric Cantona dosegel proti klubu Chelsea FC na njihovem Stamford Bridgu 19. decembra 1992. Tekma se je takrat končala z 1-1. Ves svoj talent je Cantona pokazal 9. januarja 1993 na tekmi proti Tottenham Hotspuru, ko je dosegel en zadetek in prispeval podaje k vsem preostalim golom. United je takrat dobil tekmo s 4:1. Že na naslednji tekmi s svojim prejšnjim klubom Leedsom na Elland Roadu se je Éric spet znašel v težavah. Zaradi žvižgov je namreč pljunil navijača Leedsa in bil za to kaznovan s strani nogometne zveze s kaznijo v višini 1000 funtov..
V prvih dveh sezonah igranja za United je Cantona povsem preporodil klub, ki je v sezoni 1992/93 osvojil prvi naslov prvaka novo ustanovljene FA Premier League. S tem je postal prvi igralec, ki je v dveh sezonah za dva različna kluba osvojil naslov prvaka najvišje angleške nogometne lige. United je naslov prvaka osvojil tudi v sezoni 1993/94, isto leto pa je osvojil tudi FA pokal. Na finalni tekmi s Chelseajem je Cantona dosegel dva gola iz enajstmetrovke, United pa je zmagal z rezultatom 4:0. Trojno krono je United tisto leto izgubil v finalu ligaškega pokala, kjer ga je premagala Aston Villa s 3:1.
V sezoni 1993/94 je bil Cantona izbran za nogometaša leta po izboru igralcev. V tisti sezoni je postavil še en rekord; v dveh sezonah je zbral kar 4 rdeče kartone. Dva kartona je dobil na dveh zaporednih tekmah v marcu 1994. Prvič je bil poslan z igrišča na tekmi proti Swindon Townu, ki se je končala z rezultatom 2:2, drugič pa že naslednji teden, ko je dobil karton na gostovanju na Highburyju na tekmi proti domačemu Arsenalu. Tudi tista tekma se je končala neodločeno 2:2. Zaradi teh dveh kartonov je dobil Cantona prepoved igranja na petih tekmah. Zato ni smel nastopiti na polfinalni tekmi FA pokala proti Oldham Athleticu.
V naslednji sezoni je postal Cantona v javnosti še bolj znan po incidentu, ki se je zgodil 25. januarja 1995. Na gostovanju pri Crystal Palacu je Cantona dobil rdeči karton zaradi nešportnega ravnanja. Éric je namreč brcnil nasprotnikovega branilca Richarda Shawa po tem, ko ga je le-ta vlekel za dres. Med odhodom v slačilnico se je Cantona iztrgal Normanu Daviesu, klubskemu oskrbniku, in napadel enega od domačih navijačev. Najprej ga je v skoku brcnil, nato pa ga je napadel še s pestmiCantona hits fan, faces lengthy ban | Football | guardian.co.uk. Napadeni navijač, Matthew Simmons je bil po incidentu zaradi groženj in napadalnega obnašanja obsojen na sedem dni zapora, vendar je v zaporu preživel samo 24 urThe target. Izkazalo se je namreč, da je bil Simmons nekaj let pred tem udeležen v ropu in napadu šrilanškega uslužbenca bencinske črpalke in, da je bil rasist ter nacionalist, ki se je le nekaj dni pred incidentom udeležil srečanja pripadnikov Nacionalne fronteThe target Dostopano 29. aprila 2009. Poleg tega je bil obsojen tudi na plačilo kazni v višini 500 funtov in enoletno prepovedjo obiska nogometnih igrišč v Angliji in v WalesuÉric Cantona attacks Palace fan Dostopano 29. aprila 2009. Znamenita slika, ko Cantona v stilu kung-fu borca brcne Simmonsa, je bila nato z dovoljenjem Erica Cantonaja uporabljena na naslovnici singla angleške skupine Ash z naslovom »Kung Fu«. Naslovnica je skupini zagotovila preboj na glasbene lestvice še v istem letu.
Na novinarski konferenci, ki je bila sklicana po incidentu, je Cantona na namig, da bodo odslej novinarji budno spremljali njegovo obnašanje, izjavil:
Nato je vstal in zapustil dvorano. Za incident je bil kaznovan s 120 urami javnih del, po pritožbi pa mu je bila naložena 14-dnevna zaporna kazen za napad. Na željo nogometne zveze je Manchester United suspendiral Cantonaja za preostale štiri mesece sezone 1994/95, nogometna zveza pa je kazen suspenza kasneje podaljšala na devet mesecev in ga razširila na vsa tekmovanja ter mu naložila tudi denarno kazen v višini 10.000 funtov.
Takratni predsednik Zveze Graham Kelly je napad opisal kot »madež na naši igri«, ki naj bi zmanjšal ugled nogometa . Manchester United je Cantonaja dodatno kaznoval še z odvzemom dvotedenske plače idrottsforum.org | Artikel | The Role of Law within Sport. Poleg tega mu je selektor francoske nogometne reprezentance takrat tudi odvzel kapetanski trak. Manchester United je v tisti sezoni izgubil boj za naslov angleškega prvaka. Prvaki so takrat postali nogometaši Blackburn Roversov.